Franja

nepòročan -čna -o neoporečen, nravno čist

nezázoran -rna -o neoporečen

probo pošten, pravičen, neoporečen, vrl, brezgrajen

probus 3 (iz *pro in *bhu̯o- (iz indoev. kor. *bhū- biti [prim. fui]; prim. superbus iz super + *bhu̯-os)

1. s preizkusom (preskusom, preskušnjo, preizkušnjo, testom) potrjen, preizkušen, od tod dober, (na)ročen, pripraven: Pl., Col., artifex Ter., ingenium Ci. dobra glava, navigium C., argentum L.

2. metaf. (nravno, moralno, značajsko) dober, (blago)nraven, pošten, pravičen, kreposten, neoporečen, vrl, skromen: Pl., H., Plin. idr., adulescens Ci., mulier Ter., homo probior Ci., vir probissimus Plin. iun., proba oratio Ci. kreposten. — Adv. probē (pri Pl. probĕ)

1. dobro, dodobra, prav, kakor je prav, zelo, prikladno, primerno, ustrezno, spretno, pošteno, temeljito, popolnoma: probe scire, nosse, meminisse Ci., fortitudo probe definitur a Stoicis Ci., probe narras Ter. dobro vest prinašaš, probe errare, perire Pl., mimos scite magis quam probe actitavit T. bolj umetelno kot dostojno, Ciceronem probe (zgledno) ac vetuste (klasično) locutum (sc. esse) Gell.; kot potrjevalen odgovor = prav! dobro!: Kom., probissime Ter. prav dobro.

2. metaf. pošteno: probe se agere circa omne negotium suum Ulp. (Dig.).

proper¹ [prɔ́pə] pridevnik
pravi, primeren, prikladen (for za)
dostojen, spodoben, neoporečen, korekten (vedenje itd.); svojski, lasten (to komu, čemu)
točen, eksakten, natančen; sam, pravi, v ožjem smislu (običajno za besedo Slovenia proper ožja Slovenija)
pristojen (oblast)
britanska angleščina, pogovorno temeljit, dober, pravi (npr. udarci, lopov)
slovnica lasten (proper name lastno ime)
astronomija lasten (gibanje)
grboslovje v naravnih barvah
arhaično lep

in the proper place na pravem mestu
at the proper time o pravem času
all in its proper time vse ob svojem času
if you think (it) proper če (to) smatraš za primerno
matematika proper fraction pravi ulomek
it is proper spodobi se
in the proper sense of the word v pravem smislu besede
I am proper glad sem zares vesel

pure [pjúə] pridevnik (purely prislov)
čist, snažen; (moralno) nedolžen, neomadeževan, neoporečen; pristen, nepopačen; jasen, čist (stil)
biologija čistokrven, čiste rase; čist, teoretičen (npr. znanost)
glasba čistega zvoka, harmoničen; pravi, popoln

pure nonsense popoln nesmisel
by pure accident po golem naključju
a Simon pure pravi norec

reproachless [ripróučlis] pridevnik
neoporečen, brezhiben, brez graje

specchiato agg. pren. vzoren, neoporečen:
uomo di specchiata onestà mož neoporečne poštenosti

spotless [spɔ́tlis] pridevnik (spotlessly prislov)
čist, brez madeža
figurativno neomadeževan, neoporečen

unattainted [ʌnətéintid] pridevnik
neomadeževan; neoporečen; nepristranski

unbedenklich nesumljiv, neoporečen; Adverb brez pomislekov

unbescholten neoporečen; nekaznovan

unblamable [ʌnbléiməbl] pridevnik
neoporečen; nedolžen; brez krivde

unblamed [ʌnbléimd] pridevnik
brezhiben, neoporečen

unexceptionable [ʌniksépšənəbl] pridevnik (-bly prislov)
brezhiben, izvrsten, odličen, neoporečen

unimpeachable [ʌnimpí:čəbl] pridevnik (-bly prislov)
neobtožljiv, brezhiben, neoporečen; neovrgljiv, nesporen, ki mu ni kaj očitati

unobjectionable [ʌnəbdžékšənəbl] pridevnik (-bly prislov)
neoporečen; nespodbiten

unrebuk(e)able [ʌnribjú:kəbl] samostalnik
neoporečen, brezgrajen

unspotted [ʌnspɔ́tid] pridevnik
(ki je) brez peg, brez madežev
figurativno brez madeža, neomadeževan, čist, neoporečen; neodkrit

untadelhaft, untadelig neoporečen