Franja

Zadetki iskanja

  • sometime [sʌ́mtaim]

    1. pridevnik
    bivši, prejšnji; nekdanji

    2. prislov
    zastarelo nekoč, nekdaj
    zastarelo včasih; kadarkoli, enkrat (v prihodnosti), ob priliki; nekaj časa

    sometime last year nekoč lani
    sometime or other nekega dne, prej ali slej
    I shall go there sometime šel bom tja ob priliki (enkrat)
    write sometime piši kaj (kdaj, ob priliki)!
  • weiland Adverb nekdaj
  • whilom [wáilam]

    1. prislov
    zastarelo nekoč, nekdaj

    2. pridevnik
    nekdanji, prejšnji

    his whilom friends njegovi nekdanji prijatelji
  • когда-то nekoč, nekdaj
  • коли́сь присл., nekóč prisl., nékdaj prisl., poprêj prisl.
  • некогда:

    1.
    мне н. ne utegnem;

    2. nekoč, nekdaj
  • aeon [í:ən] samostalnik
    vek, era; dolga doba, večnost; (v Platonovi filozofiji) moč, ki biva od nekdaj
  • aliquandō (aliquandŏ) adv. (prim. alis)

    1. kdaj = nekdaj, nekoč (in to v vseh treh časih): si forte al. Ter., erit illud profecto tempus et inlucescet al. ille dies Ci., aut quisquam nostri misereri potest, qui al. vobis hostis fuerit? S., creditum est al. Sardis Ci., de rationibus... vult diiudicari; sero, vero al. tamen Ci., plerumque revertuntur, ubi pastae sunt al. Ci.; pri adj.: al. amicus Ci.

    2. occ. vendar kdaj, vendar že, (naposled) vendarle (pogosto okrepljeno s tandem): al. osculando melius est... pausam fieri Pl., sermonem alio transferamus et nostro more al. non rhetorico, loquamur Ci., pulsus tandem al. (Mithridates) Ci.; posebno pogosto v velelnih in želelnih stavkih: egredere al. ex urbe Ci., audite, quaeso, iudices, et al. miseremini sociorum Ci., utinam... al. aut apud vos aut apud deos inmortalīs rerum humanarum cura oriatur S.

    3. včasih, nekolikokrat: nulla est civitas, quae non et improbos cives aliquando et imperitam multitudinem semper habeat L., Lentuli poenā compressus convertit se aliquando ad timorem, numquam ad sanitatem Ci., Macedones Eumenem al. sibi anteponi indigne ferebant N.; aliquando — aliquando (— aliquando) Sen. ph., Plin., Q. včasih — včasih (—ōvčasih) = zdaj — zdaj (— zdaj), aliquando — aliquando — nonnumquam Sen. ph., Q., saepe — aliquando Suet., aliquando — saepius Plin., T., aliquando — nec — saepius nonnumquam Q.

    4. prost. = aliquamdiu: Ter.
  • anciently [éinšəntli] prislov
    od nekdaj, davno, kar pomnijo
  • bèsjeda ž (ijek.), bèseda ž (ek.)
    1. govor: svečana, oproštajna, nadgrobna, prijestona, prestona besjeda
    2. govor, pridiga: besjeda na Gori
    3. beseda, govorica: njena pomirljiva besjeda
    4. nekdaj prireditev ob prazniku svetega Save: svetosavska besjeda
    5. beseda, čitalniška prireditev
  • bȅzjāk m
    1. nekdaj pogost, danes redek naziv za hrv. kajkavce, pa za Istrane, ki govore čakavsko-slovensko narečje ter za Italijane okoli Gorice in Tržiča (bisiacchi)
    2. slabš. butelj: ne mlati, ne obijaj grane! Treba, bezjače, i do godine da rodi
  • bùbota ž žarg. šol. nekdaj šolski tepežni dan: subota đačka bubota
  • bȕrš m, mn. bȕrševi (n. Bursche)
    1. burš, nekdaj član nemškega študentskega društva: demonstracije bečkih burševa
    2. nizko pog. častniški sluga
  • čàbrina ž gorščina, nekdaj vinska dajatev, ki so jo tlačani dajali zemljiškemu gospodu od vinograda
  • časlóvac -vca m nekdaj dijak samostanske šole, ki se je učil po časlovcu: u našim školama učenici su se delili u to vreme na časlóvce i psaltirce, prema udžbeniku koji ko uči
  • čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
    1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
    2. starešina na svatovščini
    3. šaljivec na svatovščini
    4. pomočnik predstojnika ceha
    5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš
  • ćelèpōš -oša m, ćelèpūš -úša m (t. kellepuš, perz.) dial.
    1. kapica za pokrivanje pleše
    2. kapa, ki jo duhovniki nosijo pod pokrivalom
    3. nekdaj rdeča kapa v Srbiji, del ljudske noše
  • dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
    1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
    2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek
  • doména ž, dòmēn -éna m (lat. dominium, fr. domaine) domena, področje ustvarjanja, udejstvovanja, nekdaj državna ali vladarjeva posest
  • dùnđer m, dùnđerin m, mn. dùnđeri, rod. dȕnđerā (t. dülger, perz.) nekdaj v turškem okolju stavbenik, ki je bil hkrati mizar, tesar, zidar