Franja

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

einlaufen^*

1. Post usw.: prispeti, Schiff: pripluti, zapluti v pristanišče, Zug: pripeljati/voziti na postajo, Läufer: priteči na cilj, Mannschaft: priteči na igrišče, Moleküle: vstopati

2. Flüssigkeiten: dotekati, teči v, nateči se; einlaufen lassen natakati, natočiti, dolivati, dovajati

3. Stoffe: uskočiti se

4. Maschine, Motor: uteči se; sich einlaufen ogrevati se; jemandem die Tür/das Haus/die Bude einlaufen biti nenehno na vratih

enkrat¹ [ê]

1. einmal
enkrat samkrat ein einziges Mal
enkrat za vselej ein für [allemal] alle Mal
niti enkrat nicht einmal, keinmal, poudarjeno: kein einziges Mal
enkrat dnevno/letno/ mesečno/tedensko … täglich/jährlich/monatlich/ wöchentlich
enkrat na dva meseca/tri/štiri mesece zweimonatlich/dreimonatlich/viermonatlich …
enkrat zavit einwindig

2.
še enkrat noch einmal, nochmals
še enkrat večji/širši/tolikšen noch einmal so groß/breit/ groß
še enkrat toliko doppelt [soviel] so viel
še enkrat z glagolom: nach-, wieder-
(doživeti wiedererleben, namazati nachstreichen, natočiti nachschenken, posneti nachdrehen, preorati nachpflügen, prešteti nachzählen, stehtati nachwiegen, vzeti nachnehmen)
še enkrat vprašati nachfragen, rückfragen

3.
že enkrat schon einmal
|
enkrat ni nobenkrat einmal ist keinmal
to je enkrat ena das ist sonnenklar

fill¹ [fil]

1. prehodni glagol (with)
(na)polniti, nasititi; prenapolniti, natrpati; napihniti; zamašiti; plombirati (zob); zasesti, zadovoljiti, izvršiti, izpolniti; izrabiti

2. neprehodni glagol
polniti se; nabrekniti; zamašiti se; napolniti se

to fill the bill biti primeren
to fill one's glass natočiti si kozarec
to fill an order izvršiti naročilo
to fill s.o. with a story narediti na koga vtis
ameriško to fill a prescription narediti zdravilo po predpisu
gledališče to fill a role igrati vlogo
to fill s.o.'s place nadomeščati koga
to fill a tooth plombirati zob
filling at the price dober in poceni

goriv|o srednji spol (-a …) der Brennstoff; v vozilih: der Kraftstoff, der Treibstoff
pogonsko gorivo der Treibsatz, der Betriebsstoff
-brennstoff, -kraftstoff (dizelsko Dieselkraftstoff, jedrsko Kernbrennstoff, trdo Festbrennstoff)
črpalka za gorivo die Kraftstoffpumpe
posoda za gorivo der Treibstoffbehälter, Kraftstoffbehälter
dovod/dovajanje goriva die Kraftstoffzufuhr
polnjenje goriva die Betankung
pomanjkanje goriva der Brennstoffmangel
poraba goriva der Kraftstoffverbrauch, Brennstoffverbrauch
prihranek goriva die Brennstoffeinsparung, Kraftstoffeinsparung
natočiti gorivo (v X) X betanken

gorívo (-a) n combustibile; avt. carburante:
natočiti poln tank goriva fare il pieno di carburante
geol. fosilno gorivo combustibile fossile
jedrsko, nuklearno gorivo combustibile nucleare
plinasta, tekoča, trdna goriva combustibili gassosi, liquidi, solidi
pogonsko (raketno) gorivo propellente

in-gerō -ere -gessī -gestum

1. v, na kaj nesti (nositi), vli(va)ti, (v)suti (vsipa(va)ti), de(va)ti, da(ja)ti, kopičiti: ingestā contumuleris humo O., vinum oribus Cu. vliti, aquam (sc. in urnam) Pl., aquam in salinas Plin., stercus vitibus Col., Oceanus in viscera montis pelagus ingerit Sil., cibos Amm., Cels., lapides Col.; pren.: eorum nomina parentes liberis ingerunt T. vcepljajo v glavo, scelus sceleri Sen. tr., alicui osculum Suet. poljubiti koga, alicui calices amariores Cat. natočiti; refl.: ingerere se omnium oculis Iust. (po)kazati se, se periculis Sil. ali semet ignibus Mel. ali sacratis aedibus se ultro Vulg. ali eo se i. Iust. poda(ja)ti se v ...; med.: facies ingesta sopori Cl. ki se je prikazala v spanju.

2. occ. vreči (metati) v kaj ali na kaj: fugientibus ingerit hastas in tergum V., in subeuntes ingerere saxa L., tela Cu., ligna foco Tib.; s prolept. obj.: ingestis vulneribus concidit T. zadane rane, supplicia Sen. tr. naložiti, prisoditi, verbera ingerere (alicui) Cu. naložiti (našteti) batine, pugnos in ventrem Ter. natepsti koga, nabiti koga, ensem viris Val. Fl.; metaf. psovke vreči (metati) komu v obraz, psovke (za)lučati komu v obraz, s psovkami obsuti, zasuti, psovati ga: tum pueri nautis ... convicia ingerere H., probra in eum L., contumelias T., multa mala Ter., omne probri genus Suet., dicta in aliquem Pl., sacrilegium Sen. ph., Amm., vocis verborumque quantum voletis ingerent in principes L.

3. omeniti (omenjati), navesti (navajati): praeterita Ci., magnitudinem imperatoris T.

4. vsiliti (vsiljevati), vriniti (vrivati), priporočiti (priporočati), ponuditi (ponujati): Sen. ph., Val. Fl., Cl., Amm., nomen patris patriae Tiberio ingestum T., ingerebat iste medicum Ci., alicui omnia imperia i. Iust., aliquem Ci. strankam za sodnika; refl.: se ing. Plin. iun. siliti v, vsiljevati se (= potegovati se) za kako službo (naspr. se subtrahere), se alicui i. Iuv. vsiljevati se komu, se oculis Sen. ph., Lact., se ingerere in oculos Sen. ph.; med.: ingeri oculis (o resnici) Sen. ph., ingeri oculis et auribus nostris (o zgledih) Sen. ph.

Opomba: Imp. inger (= ingere): Cat.

nafta samostalnik
1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olajZa vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olajPrivezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.

natákati (-am) | natočíti (-tóčim)

A) imperf., perf.

1. versare (in)

2. riempire (di liquido):
natakati vino v kozarce versare il vino nei bicchieri
natočiti steklenico riempire la bottiglia
pren. natočiti čistega vina dire la verità nuda e cruda

B) natákati se (-am se) imperf. refl. sbevazzare, cioncare

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!

rifornimento m

1. preskrba, oskrba; oskrbovanje:
fare rifornimento di benzina natočiti bencin; pog. tankati bencin

2.
rifornimenti pl. živež, zaloge, proviant

točiti (tóčim) natočiti vodo ipd.: laufen/auslaufen lassen, fließen lassen; vino iz soda: abzapfen; pijače: schenken, ausschenken
točiti solze Tränen vergießen

versare¹

A) v. tr. (pres. vērso)

1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek

B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

1. razliti se; raztresti se

2. zlivati se (tudi pren.)

verser [vɛrse] verbe transitif, verbe intransitif prevrniti (se), prekucniti (se); izliti, naliti; prelivati (kri, solze); preorati; vplačati; poleči (žito); nagibati se (dans k)

verser des intérêts pour une somme empruntée vplačati obresti za izposojeno vsoto
verser à boire à quelqu'un komu natočiti, naliti pijačo
verser des larmes solze pretakati
verser son sang preliti svojo kri
verser le sang de quelqu'un pobiti koga
verser l'or à pleines mains razmetavati denar
verser dans le fossé zapeljati, prekucniti v jarek
la voiture a versé avto se je prevrnil
nous avons versé en voiture prevrnili smo se z avtom
le blé a versé žito je poleglo
verser de la farine dans un sac sipati moko v vrečo
verser dans le ridicule osmešiti se
il verse dans le pessimisme vdaja se (nagiblje se k) pesimizmu
je verse tout à fait dans vos idées sem čisto vaših misli

víno (-a) n

1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa

2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni