Franja

náravskī -ā -ō naraven, naravni

natif, ive [natif, iv] adjectif po rodu, doma iz; prirojen, naraven

natif de Paris doma iz Pariza
or masculin natif čisto zlato; masculin domačin

native¹ [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)

native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede

nativo

A) agg.

1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša

2. miner. čist, naraven (brez primesi)

B) m (f -va)

1. domačin, domačinka

2. (indigeno) domorodec

nativo prirojen, roden, domač, naraven; čist (zlato)

idioma nativo, lengua nativa materni jezik
inglés nativo rojen Anglež
suelo nativo domača zemlja

nātīvus 3 (nātus -ūs)

1. z rojstvom nastal, rojen: Anaximandri autem opinio est nativos esse deos Ci., nativos animantibus et mortalis esse animos … ut noscere possis Lucr.; metaf.: n. verba Ci., Q. osnovne, korenske besede.

2. samoroden, samorasel, priroden, prirojen, naraven, izviren, nenarejen, neumeten, neprisiljen: coma, arcus, pumex O., beluae … nativis testis inhaerentes Ci., n. malum Ci. lakota, urbis (sc. Romae) nativa praesidia Ci., domesticus nativusque sensus Ci., nativus lepos, non adscitus N., n. sermo C. materni jezik, materinščina, nativus specus T., pannus nativi coloris Plin. nebarvane tkanine, oves nativae Plin. s prirojeno temno (umazano rjavo) volno, montes nativi salis Plin., mulier nativa sterilitate Gell.

natur naraven

nātūrābilis -e (nātūra) = naturalis -e naraven, prirojen: sollicitudinem et laborem, si naturabiles essent et ab ipsa virtute descenderent Ap., fertur et penes Anaximandrum Milesium naturabilia commentatus Ap.

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti

natural naraven

natural naraven

don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi

naturál -ă (-i, -e) adj.

1. naraven
□ ştiinţe naturale naravoslovne vede

2. pristen

nȁturālan -lna -o (lat. naturalis) naturalen, naraven: -a privreda, obaveza; -a razmjena, razmena naturalna menjava

naturale agg.

1. naraven:
bellezze naturali naravne lepote
ricchezza naturale naravno bogastvo
storia naturale prirodopis, naravoslovje
scienze naturali naravoslovne znanosti

2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
diritto naturale naravno pravo

3. naraven; prirojen:
figlio naturale nezakonski sin
istinto naturale naravni nagon
morte naturale naravna smrt
vita natural durante za življenja

4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
atteggiamento naturale naravno obnašanje
capelli naturali naravni lasje
cibo naturale naravna, pristna hrana
al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
capelli al naturale naravno počesani lasje
copiare al naturale zvesto posnemati

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

naturbelassen Holz: naraven, neobdelan

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti

nature tujka franc. agg. invar. naraven, pristen

naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

histoire féminin naturelle prirodopis
loi féminin naturelle naravni zakon
sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
parties féminin pluriel naturelles spolovila
enfant masculin naturel nezakonski ofrok
mort féminin naturelle naravna smrt
phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
conserve féminin au naturel konserva brez začimb
bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce

naturell naraven