Franja

Zadetki iskanja

  • nápjev m (ijek.), nápev m (ek.) napev
  • nomos2 -ī, m (gr. νόμος) petje, napev: inchoatum absolveret nomon Suet.
  • numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

    I.

    1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

    2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
    a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
    b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
    c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
    d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

    II.

    1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

    2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

    3. konkr.
    a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
    b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

    4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

    5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

    6. meton. večinoma v pl.
    a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
    b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
    c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
    d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
    e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
    f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

    1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

    2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.
  • Singweise, die, melodija, napev
  • tonada ženski spol napev, pesem; ameriška španščina intonacija, naglas
  • tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

    bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
    el buen tono bonton, lepo vedenje
    de gran tono odličen, fin
    a este tono na ta način
    baile de gran tono gala ples
    reunión de tono odlična družba
    dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
    darse tono važnega se delati, bahati se
    darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
    no es de tono ne spodobi se
    estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
    mudar de tono spremeniti ton
    poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
    poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
    ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
    subir(se) de tono močnejše strune ubrati
  • tune1 [tju:n] samostalnik
    napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
    figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
    figurativno razpoloženje (for za)
    fonetika intonacija

    in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
    in tune with v skladnosti z
    not in tune nerazpoložen
    out of tune neuglašen; slabe volje
    to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
    folk tune narodna pesem
    to be in tune with harmonirati z
    to call the tune dajati ton
    to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
    give us a tune! zapojte nam kaj!
    I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
    to play out of tune glasba napačno igrati
    to put in tune uglasbiti
  • Weise2, die, (-, -n) način; Musik napev; auf diese Weise/in dieser Weise tako, na ta način; in jeder Weise v vsakem oziru; in gewohnter Weise na običajni način, kot običajno
  • záčīnka ž
    1. sladica: za juhom i prasetinom dolazile su najukusnije -e
    2. napev: začinka iz Trubadura
    3. agr. sorta jabolk in grozdja
  • на́спів ч., napèv -éva m., víža -e ž.
  • погудка f napev, melodija;
    старая погудка на новый лад stara pesem v novi obleki
  • cante moški spol petje; ljudski napev

    cante flamenco ciganski napev
    cante hondo ljudsko petje
  • lilt1 [lilt] samostalnik
    živahna pesem, ritmičen napev, ritem v glasbi
    figurativno vesel zvok

    a lilt in her voice vesel zvok v njenem glasu
    the lilt of her step prožnost njenega koraka
  • musette [mju:zét] samostalnik
    glasba dude; pastirski napev; vmesni trio gavote

    ameriško, vojska musette bag krušnjak
  • pipe2 [páip]

    1. neprehodni glagol
    piskati; žvižgati, zavijati (veter); brlizgati (ptič); hripavo govoriti, piskati pri govorjenju
    sleng jokati

    2. prehodni glagol
    požvižgavati, piskati napev (na piščalko itd.)
    navtika z žvižgom sklicati posadko; napeljati cevi, speljati po ceveh (vodo, plin itd.); okrasiti (torto s sladkornim oblivom, obleko z našitki)
    botanika grebenčiti (trte, sadike)

    sleng to pipe (one's eyes) jokati
    navtika to pipe away dati signal (z žvižgom) za odhod ladje
    sleng to pipe down utihniti, izgubiti samozavest, postati skromnejši
    to pipe up zapiskati na piščalko; zapeti, oglasiti se s piskajočim glasom
  • placebo [pləsí:bou] samostalnik (množina placebos)
    cerkev začetni napev črne maše
    medicina Blažev žegen
  • polo moški spol andaluzijski ljudski napev
  • vaudeville [vóudəvil] samostalnik
    veseloigra s petjem, s plesnimi vložki, vaudeville; varieté
    zgodovina francoska pivska pesem, poulični napev, šansona
  • Volksweise, die, ljudski napev
  • antifona samostalnik
    glasba (napev v bogoslužju) ▸ antifóna