Franja

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

asaltá -éz vt. napadati, napasti; naskakovati, naskočiti

asaltar napasti, naskočiti, navaliti na, jurišati

assail [əséil] prehodni glagol (with)
napasti, napadati; lotiti se; hudo kritizirati

assaillir* [asajir] verbe transitif napasti, naskočiti, jurišati, navaliti, planiti (quelqu'un na koga); figuré mučiti, nadlegovati

le ministre fut assailli par des journalistes časnikarji so obsuli ministra
il fut assailli dans la rue napadli so ga na ulici
elle est assaillie par toutes sortes de soucis mučijo jo skrbi vseh vrst

assalire v. tr. (pres. assalgo, assalisco)

1. napasti, napadati, naskočiti, naskakovati, navaliti (na koga) (tudi pren.):
assalire alle spalle napasti izza hrbta
assalire con male parole ozmerjati koga

2. pren. prevzeti, lotiti se:
lo assalì la nausea zagnusilo se mu je

assaltare v. tr. (pres. assalto) naskočiti, naskakovati; napasti, napadati

assault² [əsɔ́:lt] prehodni glagol
napasti, napadati; naskočiti, naskakovati, jurišati

atacá atác vt.

1. napadati, napasti

2. načeti

atacar [c/qu] privezati, pri-, za-peti; vpreči; napasti, ugnati; natrpati; zapeti (pesem)

atacarse zapeti se

atakírati -àkīrām, àtakovati -ujēm atakirati, napasti, napadati

atakírati -am (fr. attaqer) atakirati, atakovati, napadati, napasti

atentar izvesti atentat na; napasti; zagrešiti prestopek

atentar contra alg. komu po življenju streči
atentar a la vida de uno komu življenje ogrožati

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

attack² [ətǽk] prehodni glagol
napasti; izpodjedati; učinkovati; s polno paro se lotiti

attaint [ətéint]

1. prehodni glagol
omadeževati, onečastiti; (o)žigosati
zgodovina na smrt ali na zgubo državljanskih pravic obsoditi
medicina okužiti, napasti

2. samostalnik
madež, sramota

attaquer [-ke] verbe transitif napasti, naskočiti; figuré kritizirati, spodbijati; lotiti se, začeti; chimie razjedati

s'attaquer à quelqu'un napasti koga, meriti se s kom, lotiti se koga, spoprijeti se s kom
attaquer par surprise nenadoma, nepričakovano napasti
attaquer vigoureusement navaliti, močno napasti
attaquer quelqu'un en justice tožiti koga
(familier) attaquer le pâté lotiti se, začeti jesti pašteto
s'attaquer à un projet napasti, kritizirati načrt
s'attaquer à un problème spoprijeti se s problemom, skušati ga rešiti
(médecine) le poumon est attaqué pljuča so načeta, prizadeta

attempt² [ətém(p)t] prehodni glagol
poskusiti, poskušati; lotiti se; prizadevati si; napasti

to attempt the life of s.o. izvršiti atentat na koga
don't attempt it! ne drzni si!

attentare

A) v. intr. (pres. attēnto)

1. napraviti atentat:
attentare alla vita di qcn. streči komu po življenju

2. pren. napasti, ogrožati, skušati škodovati:
attentare all'onore di qcn. napasti, ogrožati, spodkopavati čast nekoga

B) ➞ attentarsi v. rifl. (pres. mi attēnto) drzniti si, upati si

attenter [atɑ̃te] verbe intransitif (zavratno) napasti (à quelqu'un koga); ogrožati

attenter aux jours, à la vie de quelqu'un komu po življenju streči
attenter à ses jours hoteti si vzeti življenje, poskusiti samomor
aux libertés politiques poskusiti uničiti, ogrožati politične svoboščine
attenter à la sûreté de l'Etat ogrožati varnost države