Franja

Zadetki iskanja

  • rake3 [réik]

    1. samostalnik
    nagnjenost, nagib, poševna ravnina, poševen položaj (jambora), naklon

    at a rake of pri naklonu (nagibu) od
    he wears his hat at a rake on nosi klobuk postrani

    2. prehodni glagol
    nagibati, nagniti, poševno postaviti
    neprehodni glagol
    biti nagnjen, poševen; nagibati se (o ladji, jamboru itd.)

    raked chair stol z nagnjenim naslonjalom
  • ramp1 [ræmp]

    1. samostalnik
    (pri utrdbi) nagib, poševna ravnina, nagnjenost, naklon; pot (dovoz, dohod) navzgor; klančina; rampa
    arhaično nagib; dvigajoči se zavoj na stopnišču

    2. prehodni glagol
    arhaično & vojska opremiti kaj z rampo
    neprehodni glagol
    (o rastlinah) bujno rasti, bohotiti se, hitro se množiti, razploditi se; (o živalih) stati, vzpenjati se na zadnjih nogah; vzpenjati se
  • крен m naklon;
    сделать к. nagniti se; preusmeriti se;
    судно дало к. ladja, se je nagnila
  • наклонение n priklon; (gram.) naklon
  • схил ч., nagíb -a m., naklòn -ôna m.
  • у́хил ч., naklòn -ôna m.
  • Auflauf, der, (-s, Aufläufe)

    1. von Menschen: gneča, gruča; zbor

    2. Speise: narastek

    3. Eisenbahn začetni naklon tirnice
  • camber [kǽmbə]

    1. samostalnik
    izboklina; naklon kolesa

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    (iz)bočiti (se)
  • coniūnctīvus 3 (coniūnctus) za zvezo služeč, vezalen: slovničarji, particula Tert., modus M., slovničarji vezni naklon, konjunktiv; od tod subst. coniūnctīvus -ī, m (sc. modus) vezni naklon, konjunktiv: slovničarji.
  • conjunctive [kəndžʌ́ŋktiv]

    1. pridevnik (conjunctively prislov)
    vezen, spajalen; vezniški

    2. samostalnik
    slovnica vezni naklon, konjunktiv
  • fateor -ērī, fassus sum (iz fārī; prim. osk. fatium „fari“, gr. φατίζω)

    1. priznati, privoliti v kaj, ne tajiti, izpovedati (se); abs., pogosto kot vrinek: Kom., est labor, non nego; pericula magna, fateor Ci., eum securi percussum esse negat fateris Ci., sum illorum, ut ipse fateor, familiaris Ci., Anna, fatebor enim, … solus hic inflexit sensūs V., da veniam fasso O., fassus pudor O. ko je priznal, nam fateor, merui et sum digna perire O., et, fateor, volui sub eodem cortice condi O., ignosce fatenti Tib., ad fatendum impulsus Q. Z raznimi določili: z obj. v acc.: Pl., Val. Fl., Suet., verum f. Ci., Cu., f. vera, delicta, nefas, insanos amores O., paupertatem O. ne prikrivati, peccatum H., haec ego non ferro, non igne coactus fatebor Pr., f. culpam suam Q.; s predikativnim acc.: Lact. domūs (eum) servatorem fatentur O., fassus huius spectaculi debitorem Sen. rh.; z de: Vop., de facto turpi f. Ci. povedati resnico o … , de se f. L., Cu.; z inf.: dei non posse fatentur O., qui servitium ferre fatentur O., vitamque fatebor accepisse simul O.; pogosteje z ACI: Pl., Ter., Q., Suet., si quis se amici causā fecisse fateatur Ci., fatetur adversarios eos vere dicere Ci., fatetur se peccasse Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Cels., quae deinde agitet fortuna, fateri (hortor) V., quid cuperet, fassura fuit O.; s quod (da): quod, quanto plura parasti, tanto plura cupis, nulline faterier (= fateri) audes? H.

    2. pren. prijaviti, ovaditi, (po)kazati, razodeti: Plin., Fl., Lact., Pall., eadem Galli fatentur S., iram vultu T., animam pallore O., causam amoris O., fassaque me flammasque meas O., fassus deum O. razodeti se bogu, fassae manūs O., f. curam Val. Fl., morbum vultu Iuv., dolorem Suet.; z ACI: Val. Fl., Q., Iuv., Fl., nil oriturum alias, nil ortum tale fatentes (arae) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Fl.; occ.: modus fatendi določni naklon: Varr., Q. — Glag. v pass. pomenu: qui (ager) publicus esse fateatur (po drugih: quem publicum esse fateatur) Ci., vulgo fatebitur utique minorem eum legasse, si … Ulp. (Dig.) priznati bo treba.
  • Gleithang, der, [Fluß] Fluss: notranji breg; naklon pobočja
  • indicatif, ive [-tif, iv] adjectif kažoč, znanilen; masculin znanilnik, znak, podatek, označba; grammaire povedni naklon; (radio) znak za pavzo; (telefon) klicni znak

    à titre indicatif je vous signale que ... za vašo vednost vas opozarjam, da ...
  • indicative2 [indíkətiv] samostalnik
    slovnica povedni naklon, indikativ
  • indicativo

    A) agg.

    1. kazalen:
    aggettivo indicativo jezik kazalni pridevnik
    modo indicativo povedni naklon, indikativ

    2. značilen, pomenljiv:
    sintomo indicativo značilen simptom

    B) m

    1. jezik povedni naklon, indikativ

    2. inform. kazalnik

    3. ptt
    indicativo interurbano medkrajevna karakteristična številka
    indicativo dello stato karakteristična številka države
  • indicātīvus 3 (indicāre) (na)znanilen, kazalen: i. modus ali samo subst. indicātīvus -ī, m znanilnik, povedni naklon, indikativ: Don., Prisc.; adv. indicātīvē povedno, v povednem naklonu, po povedi: Prisc.
  • ȉndikatīv m (lat. indicativus) lingv. indikativ, povedni naklon
  • kȍnjunktīv m (lat. conjunctivus) lingv. konjunktiv, vezni naklon
  • potentiel, le [pɔtɑ̃sjɛl] adjectif potencialen, mogoč, možnosten; grammaire pogójen; masculin potencial, zmogljivost; grammaire potencialni naklon

    potentiel militaire vojaški potencial
  • priklék m naklon s poluprignutim koljenom (-le-), priklek