Franja

distress¹ [distrés] samostalnik
nadloga; gorje, žalost, tuga; sila, beda, revščina, stiska; nevarnost; zaplemba; zaplenjeno blago

distress signal znak kot prošnja za pomoč
distress committee odbor za pomoč pri katastrofah
to be in great distress for s.th. nujno kaj potrebovati
to levy a distress on zarubiti, zapleniti
pravno warrant of distress ukaz o izvršitvi

dūritia -ae, f (dūrus)

I.

1. trdost, trdota: tergi Pl., atrae pellis O., ferri, lapidis Plin., adamantina Olin.; v pl.: duritiae semirosi panis Arn. oglodan trd košček kruha.

2. occ.
a) medic. otrdelost, trdost: d. mammarum Plin., alvi Suet. zapeka; v pl.: cicatricum duritiae Plin., „parotides“ sunt duritiae Isid.
b) trpkost: vini Plin.

— II. pren.

1.
a) utrjevanje, utrjenost, trdo (strogo) življenje (= strog način življenja), vzdržnost, vztrajnost: Pl., Ca. fr., Suet., Iust., d. virilis Ci., animi duritia sicut corporis Ci., patientia et d. Ci. duševno in telesno utrjevanje, (Germani) ab parvulis labori ac duritiae student C., sic duritiae se dedisse, ut … N., a pueritia consuetam duritiam … voluptati habuisse S., duritiae et patientiae insuescere T., d. corporis et lacertorum Plin. iun., nervorum Veg.
b) trdosrčnost, trdosrčno ravnanje, ostrost, strogost, krutost, okrutnost: Pr., tua d. Pl., Ter., animi duritiam (nekje duritiem) habere Ci., patientiam duritia immanis (imitatur) Ci., duritiā ferrum ut superes adamantaque O., d. veterum T.
c) nesramnost: oris Sen. ph.

2. tiščanje, težava, nadloga, nadležnost, nadlega: imperii, caeli militiaeque, operum T., legum Suet.

enfermedad ženski spol bolezen; trpljenje, nadloga

fastidio m (pl. -di)

1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo

2. odpor, občutek zoprnosti:
avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe

fastidio moški spol stud; dolgočasje, nevolja, neprijetnost, sitnost, nadloga

¡qué fastidio! kako neprijetno!

fatalidad ženski spol usoda; nadloga

flagēllo m

1. bič

2. pren. bič, šiba božja, nadloga, nesreča, stiska:
il flagello della carestia bič pomanjkanja

3. pog. ogromna količina, kup, gora:
un flagello di quattrini gora denarja

4. bot., zool. biček

flagellum -ī, n (demin. flagrum)

1. bič, šiba, jermenovka: Ci. idr. sectus flagellis hic triumviralibus H., flagellis ad mortem caesus H., scindet latus tibi (Furia) flagello O., flagellorum ictūs Cu.; kot kazen za prešuštnike: Cat.; pren.
a) šiba kot atribut slabe vesti: mens … conscia factis … terret flagellis Iuv., occultum quatiente animo tortore flagellum Iuv.
b) šiba = muka, nadloga: hic Aemiliani huius fax et flagellum Ap.

2. bič (ki so z njim poganjali živino): Ca. fr., Col., Mart., Iuv., signum clamore … dedit insonuitque flagello V. je počil z bičem, flagello excitare iumentum P. Veg.

3. vrvica, ki so z njo zaganjali vrtavke: buxum torquere flagello Pers.

4. metaf.
a) jermen na metalnem kopju, metalni jermen: haec (tela) lento mos est aptare flagello V.
b) bot. ročica (na rastlini), vitica, mladika: Varr., Col., Hier., neve flagella summa pete V. vitičnik končin.
c) (v pl.) lovke polipov: polypus hostem continet … flagellis O.
č) cepec: Hier.
d) crinium flagella čop las: Sid.

gotera ženski spol trajno kapljanje, (strešna) kap, strešni žleb; bljuvanje, bruhanje; nadloga, muka

la gotera cava la piedra trajno kapljanje izdolbe tudi kamen
goteras pl bljuvanje, bruhanje

granista m, f (m pl. -ti) sitnež, nadloga, pedantnež, pikolovec, drobnjakar

grattacapo m pog. skrb, nadloga

gravezza f

1. teža, težkost (tudi pren.):
la gravezza di un cibo težka prebavljivost jedi

2. pren. nadloga

3. star. davek, dajatev

gravitās -ātis, f (gravis)

I.

1. teža, breme, peza: contentio gravitatis et ponderum CI., cum (atomus) per inane moveatur gravitate et pondere CI., gravitate sua ferri primordia rerum LUCR., gr. armorum C., navium C. okornost, nerodnost, neokretnost, immobilis longitudine et gravitate hasta L., gr. corporis, oneris O., me mea defendit gravitas O., gravitate carens aether O. breztežni, gr. annonae T. draginja, sumptuum T. višina.

2. metaf. kot lastnost
a) tehtnost, važnost, pomenljivost, imenitnost, znamenitost, veljava, veljavnost, vplivnost: gr. sententiae, sententiarum CI., civitatis CI., C., artium CI., illam vero gravitatis ... personam non appetivi CI., gr. provinciae C., accessit iudiciis gravitas VELL.
b) occ. α) resnost, resnobnost, preudarnost, dostojanstveno ravnanje (vedenje), častitljivo vedenje, dostojnost, vznesenost, vzvišenost, veličastnost, slovesnost: Lacedaemoniorum N., Athenienses longe a Romanorum gravitate diiuncti CI., Hortensius, tantā gravitate homo CI., dicendi gravitate valere CI. z resnostjo svojega govora, s spoštovanje vzbujajočo zgovornostjo, qua gravitate sententiam dixit CI., gravitate mixtus lepos CI., erat in illo viro comitate condīta gravitas CI., eius comitas non sine severitate erat neque gravitas sine facilitate CI. bil je prijazno strog, dostojanstven in vendar pristopen, gravitatis severitatisque personam sustinere CI., parentis gravitatem obtinere CI. očetovsko dostojanstvo, gr. nominis nostri CI., gravitati actus, libertati tempora sunt impedimento CI., gr. et maiestas oris L. resen in veličasten obraz, gr. regentis, sceptri, augusta O., ficta O. navidezna preudarnost, gr. Sophoclis, verborum Q. β) trden značaj, značajnost, doslednost, stanovitnost: Caesaris CI. EP., in quo gravitas et auctoritas est CI., cum gravitate et constantia vivere CI., gr. imperii CI., viri CU. γ) debelost, globokost: soni, vocum M.

II. pass.

1. obteženost, occ. nosečnost, meton. = telesni sad: tendebat gravitas uterum mihi O.

2. metaf. medlost, trudnost, slabost, potrtost, onemoglost, bolehanje, bolezen: corporis CI., linguae CI. trd (neokreten) jezik, membrorum CI., LUCR., si in sensibus ipsius est aliqua forte gravitas atque tarditas CI., gr. senilis O. onemoglost v starosti, ostarelost, spiritūs CELS. naduha, aurium ali audiendi ali auditūs PLIN. naglušnost, nagluhost, capitis gravitates, gravitates oris et dentium PLIN., tristitia (otožnost, tožnomiselje = otožne misli) et gravitas mentis (težkomiselnost = težke misli) SEN. PH.; pesn.: oculi tardā gravitate iacentes O.

III. act.

1. teža, sila, stiska, nadloga: morbi CI., tres urbes posse imperii gravitatem sustinere CI. breme, gr. belli C., L., temporum C.

2. metaf.
a) trdosrčnost, silnost, ostrost, strogost: iudiciorum, legum, responsi CI., ille erat censor summā gravitate CI., Gabinium et Pisonem verborum gravitate notare CI. z ostrimi besedami, iniuria gravitate tutior est S. FR.
b) zoprnost, neprijetnost, nadležnost, neugodnost: animae, halitūs, oris PLIN. smrad, odoris T. zoprn vonj (duh); od tod gr. caeli CI. ali autumni S. FR. ali loci L. neugodnost = nezdravo podnebje itd.

gurrumina ženski spol ameriška španščina breme, nadloga; Mehika deklica, dekle

handful [hǽndful] samostalnik
prgišče
pogovorno nadloga, nadležnež

to be a handful for s.o. veliko truda komu prizadeti

hardship [há:dšip] samostalnik
trdota, strogost; stiska, nadloga, muka
pravno nepravična strogost

to work hardship on s.o. biti proti komu nepravično strog

impazzimento m skrb, nadloga:
questo lavoro è un vero impazzimento od tega dela se mi bo zmešalo

impiccio m (pl. -ci)

1. ovira, zapreka; ekst. sitnost, nadloga; zadrega, zagata:
essere d'impiccio biti v napoto
cavarsi d'impiccio rešiti se iz zagate

2. (guaio) težava:
essere negli impicci biti v težavah, v škripcih

importuno

A) agg. nadležen, neprijeten

B) m (f -na) nadležnež, nadležnica; sitnež, sitnica; nadloga

incōmodo² m

1. sitnost, neprijetnost, nadlega, napota:
recare incomodo a qcn., essere d'incomodo a qcn. biti komu v nadlego
togliere, levare l'incomodo oditi
fare il, da terzo incomodo pren. držati svečo, svetiti parčku

2. povračilo:
quant'è il Suo incomodo? koliko dolgujem?

3. (acciacco) tegoba, nadloga