Franja

Zadetki iskanja

  • in-compositus 3, adv.

    1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

    2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.
  • in-conditus 3, adv. (in [priv.], condere)

    1. neustvarjen: Tert.

    2. nepravilno ali neumetelno sestavljen, in sicer
    a) neurejen, neuravnan, zmeden, zmešan: S. fr., Plin., Suet., Fl. idr., acies incondita et inordinata L., nova atque incondita libertas L., multitudo i. atque tumultuosa L., incondite cogitare Ci.; od tod
    b) (o slogu) neumetelen, nepravilen, preprost: Amm., Ap., Aur., incondita carmina L. neumetelne, ibi haec incondita … iactabat V., i. dicendi genus Ci. preprost, incondite dicere Ci.

    3.
    a) neshranjen, nespravljen: fructus Col.
    b) occ. neshranjen = nepo-kopan: corpora Lucan., cineres Sen. rh.
  • incoréct -ă (-ţi, -te) adj.

    1. nepravilen, napačen

    2. nepošten, nekorekten
  • incorrect [inkərékt] pridevnik (incorrectly prislov)
    nepravilen, netočen, napačen, nenatančen; oporečen, neprimeren, nespodoben (vedenje)
  • incorrect, e [ɛ̃kɔrɛkt] adjectif nepravilen, nepredpisen; pogrešen, napačen, nekorekten, nevljuden, grob
  • inégal, e, aux [inegal, go] adjectif neenak; različen; neraven (tla) neenakomeren, nepravilen; spremenljiv, nestanoviten

    mouvement masculin inégal neenakomerno gibanje
    terrain masculin inégal neravno zemljišče
  • inexact [inigzǽkt] pridevnik (inexactly prislov)
    nenatančen, netočen, nepravilen; nemaren
  • informal nereden, nezanesljiv, neresen, nepravilen, nesoliden; slabo vzgojen
  • inkorrekt nekorekten; nepravilen, napačen
  • intercadent, e [-dɑ̃, t] adjectif nepravilen (utrip žile)
  • irregolare

    A) agg.

    1. nepravilen, iregularen, neregularen:
    azione irregolare šport prekršek
    milizie irregolari voj. neredna vojska

    2. jezik nepravilen:
    verbo irregolare nepravilni glagol

    3. nepravilen, nereden

    B) m voj. pripadnik neredne vojske
  • irregular1 [irégjulə] pridevnik (irregularly prislov)
    nepravilen; nereden; neenakomeren, neenak, neenoten (tudi ekonomija)
    neraven; ki se ne ujema s pravili; nespodoben, razuzdan; nestalen
    slovnica nepravilen

    at irregular intervals v neenakomernih presledkih
    irregular terrain neraven teren
    irregular procedure nepravilen postopek
    an irregular man nespodobnež
    an irregular physician mazač, šušmar (zdravnik)
    slovnica irregular verbs nepravilni glagoli
  • irregular nepravilen, proti pravilom; neprimeren
  • irregulär iregularen, neregularen, nepravilen
  • irrégulier, ère [-lje, ɛr] adjectif nepravilen, nereden; brez pravil, proti pravilom; militaire iregularen; familier nespodoben, nefair

    employé masculin irrégulier uslužbenec, ki ni v rednem službenem razmerju; masculin pluriel neregularne čete
    verbe masculin irrégulier nepravilen glagol
  • malprōprio agg. (m pl. -ri)

    1. nepravilen

    2. neurejen, zanikrn
  • mendōsus 3, adv. (mendum)

    1. pass. poln pomanjkljivosti (hib, napak), pomanjkljiv, nepopoln, hibav, hiben, napačen; o telesnih hibah: equi facies O.; n. adv.: ne qua subaerato mendosum tinniat auro? Pers.; v stvarnem oziru poln (stvarnih) napak, poln nepravilnosti, napačen, nepravilen: exemplar testamenti Plin. iun., quamquam his laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior Ci., mendosissimis fatigari codicibus Aug., mendose colligere Pers., mendose scribere, mendosissime scriptum esse Ci.; pesn. v nravstvenem oziru = vitiosus: mendosus et mendax H. poln napak in laži, mendosi mores O., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura (značaj, srce) H.

    2. act. (pri pisanju) delajoč napake: cur servus societatis qui tabulas conficeret, semper in Verruci nomine certo ex loco mendosus esset Ci.
  • nȅisprāvan -vna -o
    1. nepravilen, nekorekten: -a mašina
    2. nepošten
  • nȅpravīlan -lna -o nepravilen
  • neregulát -ă (-ţi, -te) adj.

    1. nepravilen, iregularen

    2. neraven