Franja

égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
manque masculin d'égards brezobzirnost
plein d'égards zelo obziren
avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje

embargante

no embargante (eso) ne glede na to

empeciente

no empeciente ne glede na to

exclusive [iksklú:siv] pridevnik (exclusively prislov)
izključen, izključevalen; domišljav; nedostopen, rezerviran; specializiran; odličen, prvovrsten
pogovorno drag

exclusive of ne glede na, brez; razen
to be exclusive of izključevati
exclusive sale monopol

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

glede [é] (na) hinsichtlich (einer Sache), in/im Hinblick auf (eine Sache), in Hinsicht auf; preverjati ipd.: auf (etwas) hin (überprüfen …)
dogovor glede cene die Preisabsprache
spor glede pristojnosti die Kompetenzstreitigkeit
kontrola glede skladnosti s standardi die Normenkontrolle
lega glede na prometne povezave die Verkehrslage
spor glede načel der Prinzipienstreit
zahteva glede cene/mezde/honorarja die Preisforderung/Lohnforderung/Honorarforderung
|
ne glede na abgesehen von, ungeachtet (einer Sache)
ne glede na osebo ohne Ansehen der Person
ne glede na to [dessenungeachtet] dessen ungeachtet

gledé

gledé na as for, as to, as regards, with regard to, regarding; taking into account, in view of; by comparison with
ne gledé na irrespective of
gledé tega in this respect, as to that
moja navodila gledé tega my instructions in this regard

gledé en ce qui concerne, pour ce qui est de, au point de vue de, quant à, à l'égard de, par rapport à, relativement à, en tenant compte de, eu égard à, en considération de

ne glede na to en dehors de cela, à part cela, abstraction faite de cela, cela mis à part; sans égard à, sans considération de

gledé en cuanto a; en comsideración a; por cuanto concierne a

ne glede na sin consideración de
glede tega en cuanto a eso

gleichgültig ravnodušen (gegen/gegenüber do), indolenten, neprizadet; irelevanten; gleichgültig ob/wo usw. ne glede na to, ali/kje...; es ist mir gleichgültig vseeno mi je

grandement [grɑ̃dmɑ̃] adverbe veliko, zelo

il est grandement temps skrajni čas je
se tromper grandement pošteno se (z)motiti
faire les choses grandement napraviti stvari na veliko, ne glede na stroške

*hormis [ɔrmi] préposition razen, izvzemši

hormis deux ou trois razen dveh ali treh
hormis que razen da; s to razliko, da; ne glede na to, da

illī̆c, illaec, illōc in illū̆c (pron. ille okrepljen z deiktičnim „ce“ (od tod illici-ne, illanci-ne), pred vokalom „c“, prim. huius-ce, huius. Torej je illi-c = ille-ce, illu-c = illud-ce; v fem. stopi vmes še eno pronom. deblo: *illa-i-ce = illaec. Zato je lahko tudi masc. *ille-i-ce = illīc: nam illīc homo homines non alit, verum educat Pl.)

I. pron.: oni tu, oni tam. Kom. rabijo prvotno te okrepljene obl., da se znebijo zeva: illĭc huc iturus est Pl.; poseb. pogosto: illic homo Pl., ubi illic est? Ter., in illac hirnea Pl., illoc homine opus est Ter., illaec autumare illum audio Pl., quid illac inpudente audacius? Pl. Toda analogno tudi pred konzonanti: in maximam illuc populi partem est optumum Pl. V prozi se rabijo (ne glede na začetek naslednje besede) samo:

II. adv. obl. (njihove osnovne obl. išči pod ille II.). Rabijo se:

1. illā-c (iz illā) tam, na oni strani: Ter., ibimus illac O., descendunt illac O., et nunc hac iuveni, nunc circumfunditur illac O., sedaj tu, sedaj tam, illac facere Ci. ep. na oni strani stati, oni stranki pripadati.

2. illin-c (iz illim -ce)
a) od one strani (sem), od tam, od ondod: Pl., Ter., te illinc abiisse constabat Ci., permulta navibus illinc exportata sunt Ci., errat et illinc huc venit O.; pogosto v naspr.: hinc Thisbe, Pyramus illinc O., pudor est, qui suadeat illinc, hinc dissuadet amor O.
b) (v sl. s premaknjenega stališča) na oni strani, tam: intellegetis illinc cupiditatem pugnasse, hinc veritatem Ci.

3. illō-c in illū-c tja(kaj); starejša oblika je illoc (prim. illō pod geslom ille); pogosto se nahaja pri Kom.: illoc … veni Pl., illoc duci Ter., hoc et illoc quadrat Petr. sem in tja; proza daje prednost zamolklemu illuc: N., Plin. iun. (pa tudi Pl., Ter., Cat.) idr. cum illuc irent Ci., illuc confugies Ci., senatum illuc vocat consul Ci., venit hinc illuc O. Pogosto v naspr.: huc illuc S., huc et illuc H., huc atque illuc tergiversantem Ci. sem in tja, na vse strani; evfem.: cum illuc … feremur Ci. na oni svet. časovno: illuc usque fidus T. do one dobe, dotlej; z gen.: illuc aetatis qui sit Pl. je v tej dobi. Pogosto metaf. tjakaj = k oni stvari: ut illuc revertar Ci. k začetku, k stvari, illuc, unde abii, redeo H., illuc haec res pertinet H., Civilis illuc intenderat T. je na to meril. Tako tudi o osebah: illuc cuncta vergunt T. = na Tiberija.

4. illīc (pogosto nam. redkega loc. illī) tam(kaj), na onem kraju: Pl., S. fr., Cu., desilit in terras, illic posuit pennas O., utinam Lucullus illic adsideret Ci., cives Romani illic negotiabantur C.; z anaforo: illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. tam … in tam … ; zveza: hic illic, ubi mors deprenderat O. tu in tam; tako tudi: illic frena iacent, illic axis O. tam … in tam zopet … ; evfem.: illic O., Pr. na onem svetu, „tam“; metaf. (o osebah): Iuv. profana illic (pri njih) omnia, quae apud nos sacra T., res publica illic pecunia vacat L. pri tej priložnosti, belli initium illic fuit T. na Vitelijevi strani.

indépendamment [ɛ̃depɑ̃damɑ̃] adverbe neodvisno

indépendamment de ne glede na, brez ozira na
ce fût fait indépendamment de ma volonté to je bilo narejeno, ne da bi jaz imel kaj besede pri tem

independent¹ [indipéndənt] pridevnik (independently prislov)
neodvisen (of od)
samostojen, svoboden, nevezan, samozavesten; denarno neodvisen; svobodoljuben
slovnica neodvisen, glavni

independent gentleman rentnik
independent means (income) lastno premoženje
independently of ne glede na
slovnica independent clause glavni stavek
vojska independent fire hitro streljanje, posamično streljanje

independiente neodvisen, samostojen, prost, nevezan

hacerse independiente postati neodvisen ali samostojen
independiente de todos od nikogar odvisen
independiente de eso ne glede na to

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

irregardless [irigá:dlis] pridevnik

ameriško, pogovorno irregardless of ne glede na

irrespective [irispéktiv] pridevnik (irrespectively prislov)
neupoštevajoč; neodvisen

irrespective of ne glede na, neodvisno od, neupoštevajoč

mépris [mepri] masculin prezir(anje), zaničevanje

au mépris de ne oziraje se na, ne glede na
au mépris de la vie s preziranjem smrti
avec mépris s prezirom
avoir, tenir en mépris prezirati
tomber dans le mépris postati (splošno) preziran