Franja

unhuman [ʌnhjú:mən] pridevnik
nečloveški; brezsrčen; nadčloveški, nadzemeljski

unmenschlich, der, nečloveški; nečlovečen

unmerciful [ʌnmə́:siful] pridevnik (unmercifully prislov)
neusmiljen, neizprosen; nečloveški; pretiran, nezmeren

unnatural [ʌnnǽčrəl] pridevnik (unnaturally prislov)
nenaraven, protinaraven; nečloveški, abnormalen, odvraten; izumetničen, prisiljen, afektiran; nenavaden, izreden

unnatural deeds pošastna dejanja
unnatural gaiety prisiljena veselost
unnatural friendship homoseksualno razmerje
unnatural parents nečloveški starši
unnatural son abnormalen sin

vanljùdskī -ā -ō izvenčloveški, nečloveški: vanljudski zadatak, odnosi

бесчеловечный nečloveški, krut

варварский barbarski; (pren.) nečloveški

нелю́дський прикм., nèčlovéški prid.

нечеловеческий nečloveški, izreden

нечеловечный nečloveški, okruten

divjašk|i (-a, -o)

1. zgodovina wild

2. napad: brutal, bestialisch

3. (nečloveški) unmenschlich, barbarisch

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.

ἀπ-άνθρωπος 2 1. nečloveški, divji; odljuden. 2. brez ljudi.

ὠμ-ηστής οῦ, ὁ (ὠμός, ἔδω) ep. poet. kdor je sirovo meso, mesojeden, mesožrten; požrešen, samogolten, krvoločen, nečloveški, grozoviten.

образ m

1. pl.
образы način, oblika, podoba; tip;
таким образом tako;
о. жизни način življenja;
о. правления oblika vladavine, ustava;
равным образом ravno tako;
частным образрм privatno;
самым решительным образом kar najodločneje;
утратить о. человеческий postati nečloveški;

2. pl.
образа ikona, sv. podoba;
лежать под образами ležati na smrtni postelji; umirati