Franja

exsanguis in exanguis -e (gl. začetek ex)

1. brezkrven, brez krvi: exsanguia corpora mortuorum Ci., animantum copia … exsanguis Lucr., exsangues umbrae V., animae O.

2. occ.
a) vso kri izgubljajoč, (po izgubi krvi) nezavesten, onemogel: exsangue corpus Acc. fr., exsanguis et mortuus concidisti Ci., quem cum exsanguem et confectum viderent Ci., ipsum … prope exsanguem naso auribusque mutilatis relinquunt L., multis vulneribus exsanguis Cu.
b) bled kakor mrlič, mrliško bled, bled, brezbarven: color S., Ap., os Cu., vultus Sil., frons Petr. brezsramno, exsangues genae Ci. poet., exsanguis se ex curia proripuit Ci., diffugimus visu exsangues V., exsanguis metu O., Auct. b. Afr., sollicitudine … exsanguis Cu.; pesn.: charta, herbae O., tabum (enalaga) O.; act. bledeč = ki stori človeka bledega: exangue cuminum H., horror Cl.
c) izkrvavel = mrtev: corpus V., O., Rhamnete reperto exsangui V., pars confixi et exsangues aut laceri T.

3. pren. onemogel, oslabel: corpus Acc. fr., homines enervati atque exsangues Ci., defessi et exsangues S., exsanguis senectus Lucan., exsangues vires finitimorum Iust. nemoč sosedov; (o govoru, govorniku, glasu) brez moči, brez jedra, medel, suh, suhoparen, pust: tenuis et exsanguis sermo Ci., aridum et exsangue genus orationis Corn., aridi … et exsangues (oratores) Q., accidit, ut (scripta) sint exsanguia Q., facile est deprehendere Calvum … Ciceroni visum (esse) exsanguem T., vox exsanguis Gell. medel.

exsequiae -ārum, f (exsequī)

1. „spremljanje ven“, zadnji (slovesni) sprevod, pogrebni sprevod, pogreb: Amm., Aug., mater exsequias illius funeris prosecuta Ci. je bila v sprevodu pri … pogrebu, (Clodii cadaver) spoliatum imaginibus, exsequiis Ci., sepultura et iusta exsequiarum Ci. pogrebni obredi, exsequias ire Ter., O., Sil., Ap. za pogrebom iti, ab exsequiis O. po smrti, silens agmen et velut longae exsequiae T., officium exsequiarum T.; pesn. in poklas. pogrebna slovesnost Fl., exsequiis rite solutis V., exsequias celebrare L., ali exsequias alicui celebrare Plin. iun. ali facere (dare, parare) O. ali reddere Cu. obhajati, habuit funus et exsequias, quales meruit Val. Max., exsequiis vilibus cremare T.

2. met. mrlič = zemeljski ostanki koga, kosti koga: Eutr.

leichenkalt mrzel kot mrlič

lūridus 3 (prim. gr. χλωρός zelenkast, rumenkast, lat. luror, prim. tudi fel in flāvus)

1. bledorumen, bled kakor mrlič (smrt), bled, prstén, rumen, žolt: maculae Pl., fetae nostrae Varr., pellis, dentes H., pallor, lumina, membra, sulphura O., bilis Sen. ph., brassica Col., sol Plin. iun.

2. pesn. = bledeč, povzročajoč bledico (trans.): horror, aconita O., mors Sil., imago mortis Petr.

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

cadavere m truplo:
cadavere ambulante pren. živi mrlič

dēnicālis (dēnecālis) -e (iz dē in nekega iz nex izpeljanega subst. *necus ali *necos mrlič) od mrliča očiščujoč: feriae Ci., Cincius ap. Gell., Fest. (z obl. denecales), P. F. mrliški praznik, ob katerem se je rodbina po pogrebu kakega svojca očiščevala.

difunto mrtev, rajni, pokojni

mi difunto padre moj pokojni oče
difunto m pokojnik; mrlič
misa (oficio) de difuntos maša zadušnica
día (fiesta) de los (fieles) difuntos vernih duš dan

food [fu:d] samostalnik
hrana, jedača, živila; paša, krma, klaja; gradivo

food for powder hrana za topove, vojaki
food for fishes utopljenec
food for worms mrlič
staple food osnovna hrana
food office urad za delitev živilskih kart

hláden cool; fresh; (mrzel) cold, chilly, frosty; (brezčuten) unfeeling, insensible; (mlačen) lukewarm, indifferent, unconcerned, equanimous; (neusmiljen) as cold as charity

hládno orožje cold steel, (tudi revolver) side arms pl, side arm; figurativno (nedostopen ipd.) cold-mannered, frigid; reserved, distant; (brez razburjanja) (as) cool as a cucumber
hláden pozdrav frigid greeting
hláden sprejem a cold reception
hláden val cold snap(s pl)
hládna ondulacija cold wave
hláden kot mrlič cold as death, cold as clay
hládno mi je I am cold, I feel cold
hládno postaja it's getting cool
ostati hláden to keep cool, to keep one's temper
to me pusti hládnega that leaves me cold
hládno koga sprejeti to give (ali to show) someone the cold shoulder, to give someone a cold reception, humoristično to give someone the frozen mitt

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mōrte f

1. smrt:
morte immatura prerana smrt
mettere a morte ubiti
venire a morte umreti
questione di vita o di morte vprašanje življenja ali smrti
silenzio di morte mrtvaška tišina
avercela a morte con qcn. koga smrtno sovražiti
morte bianca bela smrt
morte in vacanza pren. mrlič

2. smrt, smrtna kazen:
condannare a morte obsoditi na smrt

3. pren. konec, propad

4. kulin. najprimernejša priprava jedi

mrlíček (-čka) | -čka (-e) m, f dem. od mrlič cadaverino; bambino(-a) morto(-a)

mrlišk|i (-a, -o) Leichen-, Toten- (voz der Leichenwagen, bledica die Leichenblässe, srajca das Totenhemd); (bled kot mrlič) leichenhaft

mŕtvec (-a) m glej mrlič

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

noven-diālis (novem-diālis) -e (novem in diēs)

1. devetdneven = devet dni trajajoč: novendiales feriae Ci. ep., Fest. devetdnevni praznik, ki so ga obhajali s spravnimi daritvami ob izredno zloveščih znamenjih (poseb. kadar je iz nebes deževalo kamenje) = novemdiale sacrificium L. ali novemdiale sacrum L. = subst. novemdiāle -is, n (sc. sacrum) L.

2. devetega dne se vršeč, deveti dan potekajoč, poseb. o pogrebnih svečanostih, daritvah, pojedinah (pri starih Rimljanih je mrlič sedem dni ležal v hiši, osmi dan so ga sežgali, devetega dne pa pokopali): Aug., Porph., novendiales pulveres H. devetega dne (po smrti) pokopan, torej pravkar pokopan, še topli pepel mrliča, novendialis cena T. pogrebščina deveti dan po smrti (po naše „sedmina“), ludi novendiales Serv.; preg.: exstincto populo etiam novendialis (morda cena) tarde venit Ps.-Q. (o človeku, ki pride prepozno na pomoč).

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

wandelnd živ, na dveh nogah, utelešen (wandelndes Lexikon živ leksikon, wandelnder Vorwurf očitek na dveh nogah, utelešen očitek, wandelnde Leiche živ mrlič); Wandelndes Blatt Tierkunde živi list

worm¹ [wə:m] samostalnik
zoologija črv, črv deževnik, glista
tehnično orodje spiralne oblike, vzvoj na vijaku, cevasta naprava za kondenziranje, za hlajenje, kita (vez) pod pasjim jezikom
figurativno podel, potuhnjen človek (kreatura)
figurativno notranja muka, trpljenje, glodajoča žalost, skrb
množina, medicina gliste, glistavost

worm of conscience grizenje vesti; pekoča vest
book-worm knjižni molj (hrošček ali oseba)
earth worm deževnik
glow worm kresnica
silk worm sviloprejka
tapeworm trakulja
food for worms hrana za črve, mrlič, mrtvec
I am a worm today slabo se počutim danes
a worm will turn figurativno še taka potrpežljivost ima svoje meje