Franja

yarnwindle [já:nwindl] samostalnik
tehnično motovilo, snovalo

моталка f (teh.) navijalka; motovilo

талька f (zast.) motovilo; predeno (štrena)

Bremshaspel, die, motovilo z zavoro

caret [karɛ] masculin

1. vrsta želve

2. motovilo za vrvi

fil masculin de caret debela nit iz konoplje (za izdelovanje vrvi)

hose-reel [hóuzri:l] samostalnik
motovilo za cev

paràdžik m dial. motovilo preje: paradžik ima šest pasama

prillare v. intr. (pres. prillo) nareč. vrteti se (okoli sebe); vrteti motovilo

réa [rea] masculin motovilo za vrv

tēla -ae, f (nam. *tex-la iz texere)

1. tkanina: coepere virescere telae O., domus plena telarum Ci., telam texere Ter., detexere Pl., retexere Ci. raztkati, telam desinere Ter. nehati tkati, lanā ac telā victum quaeritans Ter., tenui telas discreverat auro V.; pesn.: antiquas exercet aranea telas O. kot pajek se ukvarja s staro umetnostjo tkanja; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje.

2. sinekdoha osnova, (o)snutek: stantes radio percurrere telas O., licia telae addere V. votek vtkati v osnovo, „zavotčiti“, tkati, tela iugo vincta est O.

3. meton. tkalsko motovilo, tkalo, statve: stamina barbaricā suspendit callida telā O.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

barge² [bá:dž] neprehodni glagol

sleng to barge about majati, opotekati se
to barge into zaleteti se, trčiti v kaj
to barge in prekinjati
pogovorno a barge about slab jahač, neroda, motovilo

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.

zavor|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. tehnika die Bremse (bobnasta Trommelbremse, centrifugalna Zentrifugalbremse, čeljustna Backenbremse, členkasta čeljustna Gliederbackenbremse, diskasta Scheibenbremse, drsna čeljustna Gleitbackenbremse, kladična Klotzbremse, kleščna kolutna Zangenbremse, kolesna Radbremse, motorna Motorbremse, naletna Auflaufbremse, nožna Fußbremse, pnevmatična Druckluftbremse, povratna udarna Rückstoßbremse, povratna pedalna Rücktrittbremse, ročna Handbremse, servo Servobremse, tirna Gleisbremse, Schienenbremse, tračna Bandbremse, vrvna Fangbremse, zasilna Notbremse, na utež Fallgewichtsbremse, s prostim tekom Freilaufbremse, zračna Luftbremse, železniška Zugbremse), die Bremsanlage (pomožna Hilfsbremsanlage)
hidravlična zavora hydraulische Bremse
ročica zavore der Bremshebel
(ročne Handbremshebel)
naprava za preizkus zavor der Bremsprüfstand
motovilo z zavoro die Bremshaspel
pritegniti zavoro die Bremse anziehen
spustiti/popustiti zavoro die Bremse lösen
stopiti na zavoro z vso silo: auf die Bremse steigen

2.
smučarska zavora/zavora za smuči der Ski-Stopper

ὄνος, ὁ, ἡ [Et. azijska izposoj.] 1. osel, oslica, περὶ ὄνου σκιᾶς zaradi malovredne malenkosti. 2. a) vitlo, motovilo; b) zgornji mlinski kamen ἀλέτης.