Franja

incomunicabilità f

1. nesporočljivost

2. ekst. nekomunikativnost, nesposobnost medsebojnega sporazumevanja, komuniciranja:
l'incomunicabilità dell'uomo moderno nekomunikativnost sodobnega človeka

kakršna mati, takšna hči frazem
pregovor (o podobnosti med materjo in hčerko) ▸ amilyen az anya, olyan a lánya, szép asszonynak szép a lánya
Mama je vedno urejena, lepo naličena in moderno oblečena. In ta vzorec sem podedovala po njej. Ni čudno, da pravijo, kakršnamati,takšnahči!" ▸ Az anyukám mindig ápolt volt, szépen sminkelte magát és divatosan öltözött. És ezt a mintát megörököltem tőle. Nem csoda, hogy azt mondják, amilyen az anya, olyan a lánya.

kròj (-ôja) m

1. obl. taglio, linea; stile (del vestito); modello (di abito e calzatura):
moderen, ohlapen, oprijet kroj taglio moderno, ampio, aderente

2. (obleka, uniforma; noša) uniforme, costume

mod. kratica moderno

mode¹ [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
à la mode de po načinu
à la mode ancienne staromodno
à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
mode capillaire lasna moda
mode féminine, masculine ženska, moška moda
mode du jour trenutna, sedanja moda
articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
coloris masculin mode modna barva
journal masculin de modes modni žurnal, list
lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
devenir la mode postati moda, priti v modo
c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
lancer la mode lansirati modo
mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
passer de mode priti iz mode
travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji

Mode, die, (-, -n) moda; in Mode moderno; aus der Mode iz mode; nach der Mode gehen ravnati se po modi

mueble premičen

mueble m premičnina; pohištvo, kos pohištva
mueble de radio omarica za radio
es un mueble (fig) on je ničla
muebles pl premičnine; premično premoženje
muebles americanos moderno pisarniško pohištvo
muebles forrados de piel usnjeno pohištvo
muebles tapizados tapecirano pohištvo

napréden progresista

napreden človek progresista m, hombre m de ideas modernas
moderno mišljenje progresismo m

nekomunikatívnost (-i) f non comunicatività; incommunicabilità:
nekomunikativnost sodobnega človeka l'incomunicabilità dell'uomo moderno

némščina idioma m alemán

knjižna (trgovska) nemščina alemán m literario (comercial)
novovisoka (starovisoka) nemščina alto alemán moderno (antiguo)
prevesti v nemščino traducir al alemán

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

novogrški

novogrški jezik griego m moderno

odtujênost (-i) f alienazione, estraniazione; disaffezione:
odtujenost sodobnega človeka l'alienazione dell'uomo moderno
odtujenost družini disaffezione della famiglia

oprémiti equipar ; (oskrbeti) proveer (z de)

opremiti s pohištvom, opremiti stanovanje amueblar; decorar
opremiti z vsem modernim komfortam proveer de todo el confort moderno

period¹ [píəriəd] samostalnik
perioda, doba, obdobje, razdobje (v katerem se kaj redno ponavlja); rok, doba, čas
geologija geološka doba (glacial period ledena doba)
astronomija čas poti planeta (okoli sonca)
pedagoško šolska ura, ura predavanja
matematika ponavljajoča se skupina številk v decimalnem ulomku, interval
glasba osemtaktna perioda
množina, medicina čišča
slovnica pika, veliki stavek; konec
množina retoričen jezik

period of validity rok veljavnosti
pravno period of appeal prizivni rok
fotografija period of exposure čas osvetlitve
medicina period of incubation inkubacijska doba
period of office službena doba
for a period za nekaj časa
for a period of za dobo...
a girl of the period sodobno, moderno dekle
to put a period to postaviti piko na i, dokončati
the period epoha
a long period of time dolgo šasa

postávka (-e) f

1. ekon. partita; voce:
proračunske postavke partite del preventivo, partite di budget, di bilancio preventivo

2. voce, rubrica

3. (izhodišče) premessa, presupposto; punto di partenza; (dejstvo) fatto, realtà:
slabo stanje mnogih kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem svetu le cattive condizioni in cui versano tanti beni culturali sono una preoccupante reltà del mondo moderno

4. (misel, mnenje, predlog) idea, proposta

5. (trditev izjava) affermazione, tesi:
njegove postavke so apriorne le sue affermazioni sono apodittiche, aprioristiche

6. filoz. proposizione (del sillogismo)

7. ekon.
odbitna postavka trattenuta, ritenuta

priblížati (-am) | približeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. avvicinare, accostare; appressare

2. ekst. avvicinare:
ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea

B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile

2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava

slikárstvo peinture ženski spol , art moški spol de peindre

abstraktno (figuralno) slikarstvo peinture abstraite (figurative)
dekoraktivno slikarstvo peinture décorative
moderno slikarstvo peinture moderne
zidno, stensko slikarstvo peinture murale

spécialisation [-lizasjɔ̃] féminin specializacija; strokovno izpopolnjevanje ali izobrazba v posebni stroki; natančno, nadrobno navajanje, označevanje

la recherche scientifique moderne exige la spécialisation moderno znanstveno raziskovanje zahteva specializacijo, specializiranje

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo