Franja

morála (-e) f

1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola

moštv|o¹ [ó] srednji spol (-a …) šport die Mannschaft (člansko Seniorenmannschaft, domače Heimmannschaft, Platzmannschaft, elitno Elitemannschaft, gostujoče [Gastmannschaft] Gastmannschaft, klubsko Vereinsmannschaft, mladinsko Jungmannschaft, nogometno Fußballmannschaft, rezervno Reservemannschaft, žensko Damenmannschaft)
(stalno) jedro moštva šport die Stammmannschaft
moštvev Mannschafts-
(tekmovanje der Mannschaftskampf, pri vožnjah das Mannschaftsfahren)
reševalno moštvo die Rettungskolonne, Rettungsmannschaft
vodja moštva der Mannschaftsführer

moštv|o² [ó] srednji spol (-a …) vojska die Mannschaft
številčna moč moštva die Mannschaftsstärke
vozilo za transport moštva der Mannschaftswagen
opremiti z moštvom bemannen

móštvo (šport) équipe ženski spol , team moški spol ; (ladijsko, letalsko) équipage moški spol ; (vojaško) hommes moški spol množine de troupe, troupe ženski spol, familiarno troupiers moški spol množine , hommes (commandés pour un service)

kapetan moštva capitaine moški spol (d'une équipe)

navíjati to wind (up), to coil (up), to roll up

navíjati uro to wind (up) a watch
navíjati cene to force (ali to bump) up prices, to put prices up
za tujce vedno navijejo cene they always put prices up for foreigners
navíjati za zmago kakega moštva šport to shout for a team
navíjati za domače moštvo šport to support the home team, to cheer one's team on; ZDA žargon to root for the home team
glasno navíjati za šport ZDA Kanada to yell for

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

ofenzíven (-vna -o) adj.

1. offensivo, di offesa:
ofenzivno orožje armi di offesa, armi offensive

2. offensivo, combattivo, battagliero:
ofenzivna igra moštva gioco offensivo della squadra

rôle [rol] masculin, théâtre vloga; seznam; zvitek

à tour de rôle po vrsti, po redu
rôle d'équipage seznam ladijskega moštva
rôle principal, secondaire glavna, stranska vloga
premier rôle glavna vloga, glavni igralec
uvoir le beau rôle izkazati se v kaki situaciji; imeti lahko delo
assumer un rôle important prevzeti pomembno, važno vlogo, funkcijo
créer un rôle ustvariti, prvikrat igrati neko vlogo
distribuer les rôles razdeliti vloge
jouer un grand, petit rôle (figuré) igrati veliko, majhno vlogo
jouer un mauvais rôle (figuré) igrati grdo vlogo

sestav|a¹ ženski spol (-e …) (struktura) die Zusammensetzung (krvi Blutzusammensetzung), die Beschaffenheit (tal die Bodenbeschaffenheit); (zgradba) der Aufbau, das Gefüge; (postavitev, namestitev) die Aufstellung ( športmoštva Mannschaftsaufstellung), die Bildung (vlade die Regierungsbildung)
sestava tal geološka: geologischer Unterbau
biti v sestavi česa (einer Sache) angehören (v sestavi okrožja kreisangehörig)

stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
nekaj stalega eine Dauereinrichtung
ki ima stalno ceno preisstabil
imeti stalno obliko formbeständig sein

team [ti:m]

1. samostalnik
šport moštvo, ekipa, team, klub, igralci; skupina; posad(a), partija delavcev na istem delu; vprega (konj), jarem (volov)
zastarelo potomstvo rasa; jata (ptic)
ameriško, pogovorno fant od fare

2. prehodni glagol
zapreči vjarem dati; prevoziti kaj z vprego; oddati delo (zgradbo hiše, ceste itd.) podjetniku, skupini delavcev itd.

to team up with delati skupaj (v ekipi) z; združiti se v jato (o pticah)

3. pridevnik
ekipni, skupinski, teamski

team captain šport kapetan moštva
team spirit duh tovariške solidarnosti (v delovnem teamu), solidarnost

trenêr (šport) entraîneur moški spol

trener nogometnega moštva entraîneur d'une équipe de football

tricolore [-kɔlɔr] adjectif tribarven

cocarde féminin tricolore tribarvna kokarda
feux masculin pluriel tricolores à un carrefour semaforne tri luči na križišču
drapeau masculin tricolore trikolora, tribarvnica
équipe féminin tricolore francosko moštvo
les tricolores masculin pluriel člani francoskega moštva, francosko moštvo

troupe [trup] féminin četa, truma, krdelo; tolpa; trop, jata (ptic); igralska družina; vojaštvo; oborožene sile

en troupe v skupini, vsi (skupaj)
troupes pluriel de choc udarne, elitne čete
troupe en tournée gledališka družina na turneji
enfant masculin de troupe vojaški otrok, šolan na državne stroške
hommes masculin pluriel de troupe (militaire) moštvo
lever des troupes rekrutirati vojaštvo
gauloise féminin troupe cigareta za vojake
fumer des troupe kaditi vojaške cigarete
le moral de la troupe morala moštva

udáren (-rna -o) adj.

1. d'urto:
udarna sila, moč forza d'urto

2. voj. d'assalto:
udarni bataljon battaglione d'assalto

3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
udaren naslov titolatura ad effetto
udarna koračnica marcia vivace
ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
strojn. udarno kladivo mazza battente
voj. udarna igla percussore
grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto

yell¹ [jel]

1. samostalnik
krik, vrisk; bojni krik ali klic
ameriško, šport vzklik bodrenja, navijanje (za)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vpiti, kričati, vreščati, dreti se, tuliti; krohotati se

she yelled with fear zavpila je od strahu
to yell for ameriško, kanadsko, šport glasno navijati za
to yell out krikniti, zavpiti
prehodni glagol
krikniti, zavpiti

to yell out an order, an oath zavpiti ukaz, krikniti kletvico
to yell a team to victory navijati za zmago kakega moštva