Franja

placidità f krotkost, milina; mirnost

placiditās -ātis, f (placidus) spravljivost, blagost, krotkost, blag značaj, umirjenost, mirnost, spokojnost, prijaznost: Lact., Ambr., Cassian., in quis primum non sine causa putant oves assumptas et propter utilitatem et propter [p]laciditatem Varr., scriptum invenimus, „Nerio“ dictum quasi „Neirio“, hoc est sine ira et cum placiditate Gell., cuneatim circumsistentes alloquitur genuinā placiditate sermonis Amm., in ipso huius compagis exordio … habitant Aremphaei, iusti homines placiditateque cogniti Amm., hac sermonis placiditate molliti omnes Amm., has terras immensa quondam camporum placiditate aggerumque altitudine fuisse porrectas Homeri perennis auctoritas docet Amm., Alypius … placiditatis homo iucundae Amm., primo quod ei qui placiditatem afferre solitus Phoebus orabat M.

placidity [plæsíditi] samostalnik
mirnost, spokojnost, vedrost; pohlevnost, krotkost; samovšečnost

poise¹ [pɔ́iz] samostalnik
dobesedno, figurativno ravnotežje, ravnovesje
figurativno uravnovešenost, mirnost; hladnokrvnost, samozavesten nastop; drža glave, telesa; utež (v uri, rimski tehtnici); lebdenje (v zraku)

to hang at poise biti nerešen (zadeva), viseti v zraku

pondération [-sjɔ̃] féminin ravnotežje (figuré); ravnovesje, simetričnost, izravnanost, mirnost, umerjenost, previdnost

faire preuve de pondération biti umerjen, miren

rahàtluk m (t. rahatlyk, ar.) mirnost, zadovoljnost, brezskrbnost, komodnost: bez zdravlja nema -a

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

sēcūritās -ātis, f (sēcūrus) brezskrbnost

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrbnost, neustraš(e)nost, neplašnost, neboječnost, spokòj, spokojnost, spokojenost, pomirjenost, mirnost, dušni pokoj, srčni mir ipd.: Q., SEN. PH. idr., securitas, quae est animi tamquam tranquillitas CI., tranquillitas animi atque securitas adsit CI., securitatem ei magna pars amicorum faciebat L., dies ille nobis securitatem et otium dabit PLIN. IUN., tanto impensius in securitatem compositus T.; v pl.: somno ac securitatibus iamdudum hoc facit, quod ... PLIN.; z objektnim gen.: operosissima securitas mortis PLIN.; occ. neobupanost, pogum, (pre)drznost: ut timorem eius suā securitate leniret PLIN. IUN., sic est habenda auctoritatis ratio, ne sit invisa securitas Q., securitas erroris humani AUS.

2. (v negativnem pomenu) brezskrbnost = neskrbnost, nebrižnost, brezbrižnost, nemarnost, malomarnost, ravnodušnost: VELL., GELL. idr., res altera taedium laboris, altera securitatem parit Q., nunc inhumana securitas T.; z objektnim gen.: quae nullā scribendi securitate laxantur Q.

3. metaf. (obj.)
a) varnost, zagotovilo, jamstvo, poroštvo, garancija, gotovost, nedvomnost, zanesljivost: securitas securitate mutuā paciscenda est SEN. PH., salutis securitatisque nulla signa sunt PLIN., securitati ante quam vindictae consuleret T., diligentissimum securitatis urbanae custodem habemus VELL.
b) kot t. t. poslovnega jezika varnost, varščina, pobotnica, potrdilo o plačilu, (s)prejemnica, (s)prejemno potrdilo, sprejemna listina: ICTI. idr., qui dignitati suae quam securitati consuli malit SEN. PH.; v pl.: SID., securitates accipere AMM., securitates reddere COD. TH.

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

sedateness [sidéitnis] samostalnik
mirnost, umirjenost, uravnoteženost, zbranost, resnost, treznost, hladnokrvnost

seguridad ženski spol gotovost, varnost, zanesljivost, brezskrbnost; prepričanje; jamstvo; ravnodušnost, mirnost

agente de seguridad policist
seguridad pública javna varnost
caja (ali cámara) de seguridad jeklena omara v banki, sef
Dirección General de Seguridad policijsko ravnateljstvo
falta de seguridad negotovost
medidas de seguridad varnostni ukrepi
la poca seguridad nezanesljivost, negotovost
válvula de seguridad varnostna zaklopka
sin ninguna clase de seguridad čisto negotovo, brez vsakega jamstva
dar (la) seguridad zagotoviti
(no) tener seguridad (ne)gotov biti
con toda seguridad čisto gotovo
tengo la seguridad de que V... Vi boste gotovo ...

self-possession [selfpəzéšən] samostalnik
prisebnost, mirnost, obvladanje samega sebe, hladnokrvnost

sober-mindedness [sóubəmaindidnis] samostalnik
treznost, mirnost, zbranost

soberness [sóubənis] samostalnik
treznost, zmernost, resnost, umirjenost, mirnost

spokójnōst ž mirnost

staidness [stéidnis] samostalnik
umirjenost, mirnost; resnost, resnobnost; (redko) trajnost, stalnost

stirlessness [stə́:lisnis] samostalnik
negibnost, nepremičnost, mirnost

stoïcisme [stɔisism] masculin stoicizem; figuré (duševna) mirnost, ravnodušnost; neomajnost, neomajno prenašanje življenjskih bridkosti

stoicismo m

1. filoz. stoicizem

2. ekst. ravnodušnost, mirnost

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).