баба f
1. (zast.) omožena kmetica; (lj.) baba, ženska, žena; (zast.) babica; mevža, šleva;
2. pečenjak, kolač;
3. zabijač;
бой-баба bojevita ženska;
снежная баба sneženi mož;
баба-яга čarovnica (v rus. pravljicah)
Zadetki iskanja
- кисляй m (vulg.) slabič, mevža, cmera
- кислятина f kislica; (pren.) mevža, cmera
- трус m
1. strahopetec, bojazljivec, mevža;
праздновать труса biti strahopeten;
2. (lj.) potres;
3. (lj.) zajček - тряпка f cunja; (pren.) slapa, mevža
- хлюпик m (lj.) slabič, mevža
- femmelette [famlɛt] féminin šibka, nevedna ženska; ženica, ženička; figuré slabič, »baba« mevža, moški brez energije
- mulier -eris, f
1. žena, ženska (kot nositeljica ženskega značaja): Pl., Ter., Ci. idr., mulier ancilla S., a mollitie tanquam mollier Isid.; occ. poročena ženska, zakonska žena, soproga: virgo aut mulier Ci., cras m. erit Ci., pudica H., vidua Ap., multarum mulierum vir Aug.
2. kot psovka baba, mevža = strahopetec: Pl. - bragazas ženski spol množina pumparice (hlače)
bragazas m mevža, copatar - chiffe [šif] féminin cunja
être mou comme une chiffe, être une chiffe molle biti neenergičen, velik slabič, mevža - cobarde strahopeten, bojazljiv, plah, neodločen, cagav; šibek
cobarde m strahopetec, mevža - cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah
à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato - goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina
goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st) - Juan moški spol Ivan, Janez
Juan de buen alma, buen Juan dobrodušen bedaček
Juan Lanas dobričina; slabič, mevža, copatar
Juan Palomo malopridnež, sebičnež
Don Juan Don Juan; nevaren zapeljivec žensk - laité, e [Iɛte] adjectif mlečkast; masculin mlečnik (ribji samec); semenjak
poule féminin laitée (figuré) mevža, šleva, bojazljivec - mévžica (-e) f dem. od mevža
- mōlle
A) agg.
1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva
2. jezik mehek
3. pren. blag, prijeten
4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža
5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto
B) m
1. mehko
2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se
3. vlaga - mou, mol; molle [mu, mɔl; mɔl] adjectif mehek (tudi figuré), militaire; vlažno topel (vreme); medel, počasen, brez energije, neenergičen; figuré brez volje, popustljiv; slaboten, pomehkužen
un mol oreiller mehek zglavnik
fromage masculin mou mehek sir
cire féminin, pâte féminin molle (figuré) človek brez volje, mevža
cot masculin, chapeau masculin mou mehek ovratnik, klobuk
avoir les jambes molles (figuré) imeti mehka kolena
mener une vie molle živeti pomehkuženo življenje
n'opposer qu'une molle résistance nuditi le šibek odpor - pappa1 m
1. zdrobova juha; kaša
2. slabš. razkuhana jed
pappa molle pren. mevža, slabič
3. papica:
soffiare nella pappa pren. ovaditi, ovajati
volere la pappa scodellata kaj hoteti dobiti na pladnju
4.
pappa reale čebel. matični mleček - pasta f
1. masa; kaša; vlaknine
2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki
3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža
4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež
5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta
6.
pasta dentifricia zobna pasta