Franja

grebèštāk -áka m pesn. vrsta meča

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

mèkīš -íša m
1. mehkužnež
2. mehkuž, rak po levitvi
3. razni mehki sadeži
4. meča kruha, mehko meso ipd.

pommel [pʌ́məl]

1. samostalnik
glavič meča; sedelni glavič; krišpalnik (strojarstvo)

2. prehodni glagol
tepsti (s pestmi); krišpati

portaespada moški spol mečar, nosilec meča

Pulpa, die, Medizin pulpa, beim Zahn: zobna pulpa, zobna meča

puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala

mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti

Schwertklinge, die, rezilo meča

sword-bearer [sɔ́:dbɛərə] samostalnik
nosilec meča

sword cut [sɔ́:dkʌt] samostalnik
udarec z mečem, rana od meča

sword hilt [sɔ́:dhilt] samostalnik
držaj meča (sablje)

taza ženski spol skodelica; čaša; lonček za juho; korito; ščitek na ročaju meča

estocada hasta la taza (fig) globok zabod z mečem

valgus 3 (prim. skr. valgā uzda, brzda, vajeti, válgati poskočiti, gr. λυγίζω upogibam, λύγος vitra, šiba, stvnem. walkan valjati)

1. navzven upognjena (ukrivljena, z(a)vita, kriva) meča imajoč krivonog, noge na O imajoč: Cels. (?), † fit ea mihi insignitos pueros pariat postea aut varum aut valgum aut compernem aut paetum aut b[r]occhum filium Pl. ap. Fest., valgus ventriosus, genibus magnis, talis turgidi Nov. fr.

2. pren. poševen, skremžen, nakremžen: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis Pl. s postrani ustnicami, s skremženimi (nakremženimi) usti (ustnicami). — K temu adv. valgiter v stran izkrivljeno, nakremženo, skremženo: valgiter commovere labra Petr. (s)kremžiti.

Wadenwickel, der, Medizin obkladek za meča

Zahnmark, das, Anatomie zobna pulpa, zobna meča

clūden -dinis, n (najbrž gr. izpos.; prim. κολοίδιον bodalo, ki se je nosilo poleg meča) meč rim. gledališkega igralca, z rezilom, ki je pri sunku zdrknilo nazaj v ročaj: Ap.

crampe [krɑ̃p] féminin, médecine krč; familier tečnež, prepirljivec

crampe d'estomac želodčni krč
avoir une crampe au mallet dobiti krč v meča

empuñadura ženski spol prijem; ročaj

hasta la empuñadura do ročaja meča; do skrajnosti

ēnsis -is, m (indoev. kor. ens sovražno zadevati)

1. meč: Varr. fr., Poeta ap. Ci., Lucr., L., H., Tib. idr., lateri adcommodat ensem V., ferit ense Osirim V., ensis aereus V., falcatus ali hamatus O., civilis Sen. rh. rabeljski meč za državljane; facie positi ensis Mel. v podobi ležečega meča; pesn. pl. (o enem meču): Diomedeos Aeneas fugerat enses O.

2. met.
a) vojna, vojska: ensibus ignotis Sil., tuos parvo memorabis enses Stat.; tudi = moritev: lateque vagatus ensis Lucan.
b) kraljevsko dostojanstvo: saevum in populos puer accipit ensem Lucan.
c) ozvezdje Orion: quo sidere vibret Ensis Val. Fl.

estremità f

1. konec, konica, vrh; rob (tudi pren.):
estremità di una spada konica meča
estremità di un tavolo rob mize

2. pl. okončine, ekstremitete (roke, noge)