Franja

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

pusilánime malodušen, obupan

pusilánime m obupanec, malodušnež

pusillanime [püzilanim] adjectif malodušen, boječ, plah, mevžast

pusillanime

A) agg. strahopeten, malodušen

B) m, f strahopetec, figar

pusill-animis -e in pusill-animus 3 (pusillus in animus) malosrčen, malodušen, pobit: pusillanimes consolari Vulg. in drugi Eccl.

pusillanimous [pju:silǽniməs] pridevnik (pusillanimously prislov)
malodušen, bojazljiv

rinunciatario, rinunziatario

A) agg. (m pl. -ri) ki se lahko odpoveduje (pravicam); malodušen; defetističen:
politica rinunciataria defetistična politika

B) m (f -ia; m pl. -ri) malodušnež; defetist

sackless [sǽklis] pridevnik
arhaično nedolžen, preprost; nenevaren
figurativno malodušen, obupan, brez energije

scoraggiato agg. obupan, malodušen, demoraliziran

slabòdušan -šna -o malodušen

spirit-broken [spíritbroukən] pridevnik
potrt, pobit, malodušen, deprimiran

spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
figurativno mrtev

timoré, e [timɔre] adjectif boječ, plah; malodušen; neodločen; čezmerno vesten

timorous [tímərəs] pridevnik (timorously prislov)
plašljiv, plašen, plah, boječ; malodušen; strahopeten

weak-spirited [wí:kspíritid] pridevnik
mehek, malodušen

малоду́шний прикм., malodúšen prid.

малодушный malodušen

скисать, скиснуть (s)kisatise, (se)siriti se; (pren.) malodušen, zlovoljen posta(ja)ti

упадочнический malodušen, črnogled, defetističen; dekadenten

abbacchiare

A) v. tr. (pres. abbacchio)

1. ➞ bacchiare

2. pobiti, potreti, deprimirati

3. pren. prodati pod ceno:
povera ragazza, l'hanno proprio abbacchiata ubogo dekle, prav slabo so jo oddali!

B) ➞ abbacchiarsi v. rifl. (pres. mi abbacchio) izgubiti pogum, postati malodušen