-
Trennbruch, der, Technik krhki lom
-
dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
-
krh|ek (-ka, -ko) (lomljiv) zerbrechlich, brüchig, spröde; (hrustljav) knusperig, knusprig
krhkega zdravja gebrechlich
tehnika krhki lom/prelom der Sprödbruch, Trennbruch, Abreißbruch
postajati krhek verspröden
-
kril|o1 srednji spol (-a …) letalno: tehnika, živalstvo, zoologija der Flügel (tudi figurativno); živalstvo, zoologija, figurativno der Fittich; letalstvo die Tragfläche, der Flügel, der Tragflügel; -flügel (angelsko Engelsflügel, letalstvo deltasto Deltaflügel, letalstvo eliptično Ellipsenflügel, letalstvo gibljivo Kippflügel, Schwenkflügel, letalstvo pravokotno Rechteckflügel, letalstvo puščičasto Pfeilflügel, rotorjevo Rotorflügel, sprednje Vorderflügel, srpasto Sichelflügel, stransko Seitenflügel, letalstvo trapezno Trapezflügel, zadnje Hinterflügel, zgornje Oberflügel, zakrnelo živalstvo, zoologija Stummelflügel)
obrnjen lom krila letalstvo der Knickflügel
… krila Flügel-
(tetiva die Flügeltiefe)
živalstvo, zoologija utripanje s krili das Schwirren, der Schwirrflug
zamah s krilom/krili der Flügelschlag
-
lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)
1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.
2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.
Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.
-
muschelig školjkast; muscheliger Bruch školjkast lom
-
strmin|a ženski spol (-e …) die Steigung, die Steile; (pobočje) der Hang, Abhang, Steilhang, geologija die Abdachung; (strmost) die Steilheit
lom strmine der Gefällsbruch, der Gefällswechsel
samo tehnika der Aufläufer
-
stroj1 [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen
-
svetlôba lumière ženski spol , clarté ženski spol , jour moški spol
dnevna svetloba lumière du jour
sončna svetloba lumière solaire (ali du soleil)
zvezdna svetloba clarté (ali lumière) des étoiles
hitrost svetlobe vitesse ženski spol de la lumière, vitesse-lumière ženski spol
lom svetlobe réfraction ženski spol (de la lumière)
-
svetlôba luz f ; claridad f
dnevna svetloba luz de día, luz diurna
sončna svetloba luz solar
proti svetlobi a contraluz
hitrost svetlobe velocidad f de la luz
lom svetlobe (fiz) refracción f de la luz
svetloba in senca claros y sombras
svetloba prihaja od zgoraj la luz viene de arriba
-
školjkast [ó] (-a, -o) muschelig
školjkasti lom muscheliger Bruch, der Nierenbruch
školjkasti sedež der Schalensitz
-
tlačn|i (-a, -o) tehnika Druck- (regulator der Druckregler, bat der Druckkolben, kontakt der Druckkontakt, kotel der Druckkessel, ležaj das Drucklager, lom der Druckbruch, Druckkollaps, preskus der Druckversuch, priključek der [Druckanschluß] Druckanschluss, val die Druckwelle, ventil das Druckventil, vod die Druckleitung, cev das Druckrohr, črpalka die Druckpumpe, kabina die Druckkabine, komora die Druckkammer, napetost die Druckspannung, obremenitev die Druckbelastung, die Druckbeanspruchung, posoda der Druckbehälter, die Druckflasche, trdnost die Druckfestigkeit, višina die Druckhöhe, voda das Druckwasser, vzmet die Druckfeder, stikalo der Druckschalter, barvanje das Druckfärben, mazanje die Druckschmierung, polnjenje goriva die Druckbetankung, stikalo der Druckwächter, der Druckluftschalter)
tlačno trden druckfest
-
traj|en (-na, -no)
1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)
2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd
3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig
4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten
5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend
-
utrújenosten (-tna -o) adj. di stanchezza, di affaticamento, da fatica:
fiz. utrujenostni lom rottura da fatica
-
vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)
1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.
2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē
1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.
2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.
-
žar|ek1 moški spol (-ka …) fizika, tehnika der Strahl (alfa Alphastrahl, katodni Kathodenstrahl, laserski Laserstrahl, otipovalni Abtaststrahl, projicirni Projektionsstrahl, radijski za smer naleta za pristanek letalstvo Leitfunkstrahl, sončni Sonnenstrahl, svetlobni Lichtstrahl, delcev Teilchenstrahl)
žarki množina Strahlen množina, die Strahlung
(kozmični Höhenstrahlung, rentgenski Röntgenstrahlen, X-Strahlen; robni/obrobni Randstrahlen, ultravijolični UV-Strahlen, valovni Wellenstrahlung)
figurativno žarek upanja der Hoffnungsschimmer
lom žarkov die Strahlenbrechung
snop žarov das Strahlenbündel
šop žarov das Strahlenbüschel
obsevanje z infrardečimi žarki die Infrarotbestrahlung
ogrevanje z infrardečimi žarki die Infrarotheizung
oddajati žarke Strahlen aussenden, ausstrahlen
pri čemer oddaja žarke unter Aussendung von Strahlen
-
начало n začetek; izhodišče; pl. načela; (zast.) (znanstveni) zakon;
положить н. začeti kaj;
первые начала začetki, osnove;
с самого начала od vsega začetka;
быть под -лом у кого (zast.) biti podrejen komu