Franja

Zadetki iskanja

  • pogánjati (tehnika) actionner, entraîner, propulser, mettre en marche; pousser, donner une impulsion à, faire mouvoir, faire avancer

    poganjati korenine (pro)jeter des racines, germer
    listje znova poganja les feuilles repoussent
    žito poganja le blé pousse
    poganjati se (figurativno) chercher à atteindre quelque chose, aspirer à quelque chose
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • pordečeti glagol
    1. (postati rdeč ali rdečkast) ▸ pirul, vörösödik
    pordečeti v obraz ▸ elpirul
    pordečeti na soncu ▸ lepirul a naptól
    jeseni pordečeti ▸ ősszel vörösre színeződik
    Koža vidno pordeči šele po nekaj urah, temno pa se obarva po dveh do treh dneh sončenja. ▸ A bőr csak néhány óra elteltével vörösödik ki, és két-három napnyi napozás után barnul meg.
    Rastlina zacveti maja z belimi cvetovi, združenimi v socvetja, jeseni pa njeno listje pordeči. ▸ A növény májusban bont fehér virágokat, ősszel pedig a levelei vörösre színeződnek.

    2. v športnem kontekstu (o kazenskem ukrepu) ▸ piros lapot kap
    pordečeti na tekmi ▸ piros lapot kapott a versenyen
    Za sodnika je bil to prekršek le za rumeni karton, čeprav pravila jasno govore, da mora vratar v takem primeru pordečeti. ▸ A bíró számára ez a szabálytalanság csak sárga lapot ért, pedig a szabályok világosan kimondják, hogy ilyen esetekben a kapusnak piros lapot kell kapnia.
  • resin pridevnik
    1. (o grmu ali delu grma) ▸ hanga
    Odpadajoče jesensko listje se lahko nabere med resinimi poganjki in skazi njeno lepoto, še zlasti, ker ta vrsta cveti jeseni. ▸ A lehulló őszi falevelek megakadnak a hangahajtásokon és elcsúfítják a növényt, különösen akkor, ha ősszel virágzó hangafajtáról van szó.

    2. (o pijači) ▸ hanga
    resin čaj ▸ hangatea
  • robidov pridevnik
    1. (o grmu) ▸ szeder
    robidovo listje ▸ szederlevél
    robidovi listi ▸ szederlevelek
    robidov grm ▸ szederbokor

    2. (v kulinariki) ▸ szeder
    robidova marmelada ▸ szederlekvár
  • rumèn (-êna -o) adj. giallo:
    svetlo rumen canarino
    rumene narcise narcisi gialli
    rumeno klasje spighe gialle, dorate
    rumeno listje foglie gialle, ingiallite
    rumena moka farina gialla
    rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
    rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
    geogr. Rumeno morje Mar Giallo
    bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
    rumena lakota caglio (Galium verum)
    šport. rumena majica maglia gialla
    med. rumena mrzlica febbre gialla
    pren. rumena nevarnost pericolo giallo
    anat. rumena pega macula lutea
    les. rumena pegavost maculatura
    agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
    rumena rasa razza gialla
    bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
    fot. rumeni filter filtro giallo
    bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
    min. rumeni jantar succino, ambra gialla
    bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
    rumeni kontinent continente giallo
    rumeni madež (na koži) giallume
    voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
    bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
    zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
    bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
    anat. rumeno telesce corpo luteo
  • rumenéti jaunir

    listje rumeni les feuilles jaunissent
  • súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

    súho grozdje dried grapes, raisins
    súh kašelj dry cough
    súh kruh dry bread
    súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
    súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
    súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
    súha sliva prune
    súha roba wooden ware
    súha veja dry branch, dry bough
    súho vreme dry weather
    sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
    sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
    súh kot trska skinny
    potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat
  • trdoleska samostalnik
    botanika Euonymus (grm) ▸ kecskerágó, papsapka
    posaditi trdolesko ▸ kecskerágót ültet
    listje trdoleske ▸ kecskerágó levelei
    plodovi trdoleske ▸ kecskerágó termése
    Povezane iztočnice: bradavičasta trdoleska, japonska trdoleska, krilata trdoleska, navadna trdoleska, plazeča trdoleska
  • uvél pesniško sere, sear; withered

    uvélo (suho) listje dry leaves pl
  • vinska trta ženski spol rastlinstvo, botanika die Weinrebe
    listje vinske trte das Weinlaub
    … vinske trte Reb(en)-
    (list das Rebenblatt, rez der Rebschnitt, škodljivec der Rebenschädling, trs der Rebstock, pepelasta plesen Echter Rebenmehltau, peronospora Falscher Rebenmehltau)
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • zamaševáti (-újem) | zamašíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. tappare, otturare:
    zamašiti špranje tappare le fessure
    pren. zamašiti komu usta tappare la bocca a qcn., imbavagliare qcn.

    2. ingorgare, intasare:
    listje je zamašilo kanal le foglie hanno intasato la conduttura
    pren. zamašiti komu usta, gobec chiudere il becco a qcn.
    pog. s tem denarjem bom zamašil vsaj nekaj lukenj con questi soldi regolerò almeno qualche debito
    zamašiti s tamponom tamponare
    zamašiti sod zipolare, zaffare la botte

    B) zamašíti se (-ím se) perf. refl. congestionarsi, ingorgarsi, intasarsi, ostruirsi
  • zašúmeti to rustle

    listje je zašumelo v vetru the wind rustled the leaves
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
  • zvrtínčiti (-im)

    A) perf.

    1. girare vorticosamente, far turbinare:
    veter zvrtinči listje il vento fa turbinare le foglie

    2. pren. agitare, turbare; turbinare, girare vorticosamente:
    zvrtinčiti strasti agitare le passioni

    B) zvrtínčiti se (-im se) perf. refl. turbinare, girare vorticosamente