Franja

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

verde moški spol zelenina, zelena barva; zelena krma; zelenje, listje

verde de aceituna olivno zelena barva
verde esmeralda smaragdno zelena barva
en verde surov, nestrojen
consumo en verde poraba kot sadje (npr. grozdja)
pintar de verde zeleno pobarvati

verdura ženski spol zelenje; listje; zelenjava

ensalada de verdura zelenjavna solata

листва f listje

ли́стя -я с., lístje -a s.

abblättern

1. transitiv Geld: odšteti, našteti

2. intransitiv Pflanze: izgubiti/odvreči listje; Farbe, Putz: luščiti se, odpadati

aptra -ōrum, n trtno listje: Tit. fr.

borusca ženski spol dračje, suhljad; suho listje

browse² [brauz] prehodni glagol & neprehodni glagol
smukati listje, pasti se
figurativno brskati, listati po knjigah, brati

broza ženski spol dračje, suhljad, suho listje; goščava; ostružki; velika (konjska) krtača; nerabne stvari

servir de toda broza za vse uporaben biti

br̀stīlja ž ekspr. koza, ki objeda mlado listje

cartōccio m (pl. -ci)

1. vrečka, škrnicelj:
pesce, pollo al cartoccio kulin. riba, piščanec v foliji

2. koruzno listje

3. cilinder (na petrolejki)

crīniō -īre (crīnis) z lasmi pokri(va)ti; le pren. med. (o drevesnem listju) v listje ode(va)ti se, olistiti se, listeti: frondibus annuis crinitur arbos, frondenti crinitur cassis olivā Stat.

čȅhnuti -nēm
1. odčesniti, odtrgati, utrgati
2. počiti: tu čehne pogdjekoja puška
3. pognati listje, ozeleneti

dēcermina -um, n (dēcerpere) odtrgano listje: P. F.; pren.: decermina fortunae Ap., (o zavržencih) izmeček (izvržek) usode (novejši izdajatelji pišejo deterrima fortunae).

defoliate [di:fóulieit] prehodni glagol
potrgati listje, osmukati

deshojar odvzeti listje

disleaf, disleave [dislí:f, dislí:v] prehodni glagol
(o)smukati listje

effeuiller [efœje] verbe transitif (o)smukati listje (drevo), oropati listov; iztrgati list

s'effeuiller izgubiti listje
le vent effeuille les arbres en automne veter pobere listje z dreves v jeseni
effeuiller une marguerite trgati lističe z marjetice

Eichenlaub, das, hrastovo listje