Franja

patch¹ [pæč] samostalnik
krpa (tudi zemlje), zaplata
vojska suknen znak
medicina obliž, ščitek za oko; lepotni nalepek; odlomek, odstavek (v knjigi)
zoologija lisa

not a patch on niti senca česa, neprimerno slabše
to strike a bad patch imeti smolo
purple patch najlepši odlomek v knjigi
in patches mestoma, tu in tam

pēzza f

1. kos blaga; krpa:
metterci una pezza pren. za silo skrpati
trattare uno come una pezza da piedi pren. s kom ravnati brezobzirno

2. kos, odlomek:
pezza d'appoggio pisni dokaz, potrdilo o plačilu; pren. dokazno gradivo

3. obdobje:
da lunga pezza od zdavnaj, že dolgo časa

4. kovanec

5. madež; lisa, pika:
una mucca bianca a pezze marroni bela krava z rjavimi lisami

pezzatura¹ f lisa, proga (na živali)

pjȅga ž (ijek.), pȅga ž (ek.)
1. lisa, pega: pjega na licu; konj s bijelom -om na čelu; javlja mi se bolest, tifus, već se vide pjege; i na suncu ima pjega tudi sonce ima pege, vse na svetu je nepopolno; sunčane -e = Sunčeve -e
2. madež: ispod grla skinuo sam joj -u krvi

prȍplanak -ānka n
1. jasa, goljava: mala čistina u gori zove se proplanak
2. lisa: on je po glavi sijed na -e

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

Sprenkel, der, (-s, -) pika, lisa, pega

stria f

1. žlebič (na stebru)

2. ekst. ozka proga, lisa

3. med. strija, trak, proga

4. miner. proga

tacca

A) f

1. zareza

2. skrhanina (na rezilu)

3. ekst. pren. postava; sorta, baža, kov:
di mezza tacca srednje postave; pren. slabš. povprečen, malo vreden

4. lisa, madež:
pelame a tacche bianche e nere dlaka z belimi in črnimi lisami

5. pren. pomanjkljivost, madež

6. alpin. sedlo

B) avv. toskansko
tacca tacca tako tako; korak za korakom

tache [taš] féminin madež; pega, lisa; figuré sramotni madež; napaka

sans taches brez madežev, neomadeževan
tache d'encre packa (od črnila)
tache de graisse, de rouille, de sang madež od masti, rje, krvi
tache solaire sončna pega
tache hépatique pega
tache origineile (religion) izvirni greh
taches pluriel de rousseur pege na obrazu
enlever, ôter une tache odstraniti madež
faire tache napraviti madež, figuré napraviti neprijeten vtis, biti neprimeren, delati sramoto
faire tache d'huile (figuré) počasi se širiti, razširjati se (kot madež od olja)

пля́ма -и ж., mádež -a m., pácka -e ž., lísa -e ž.

ця́тка -и ж., mádež -a m., lísa -e ž., píka -e ž.

albūgō -inis, f (albus) belina, bela lisa, bela pega: iumentorum Plin., oculi Plin., Vulg. bela pega v očesu (kot bolezen), in capite Plin. prhljaj.

alphus -ī, m (gr. ἀλφός) bela kožna lisa ali lišaj na obrazu: Cels., Th. Prisc.

Augenfleck, der, svetlobna pega; bei Schmetterlingen: oko, lisa v obliki očesa

bȁlja ž dial.
1. bela lisa na živalskem čelu
2. oven, kozel, ovca, koza z belo liso

balzana f

1. okrasna obroba (na oblačilu, odeji ipd.)

2. belkasta lisa (na konjski nogi)

balzane [balzan] féminin bela lisa na konjski nogi

blaze³ [bleiz] samostalnik
bela lisa na čelu živali; bel znak na drevesnem deblu, zareza, markacija poti