Franja

лезть lesti, plezati; segati (z roko); spuščati se; mešati se v kaj;
л. в драку iskati prepir;
л. на рожон bojevati se proti močnejšemu;
л. на глаз riniti se v ospredje;
не л. за словом в карман ne imeti priraslega jezika, odrezav biti;
л. в бутылку (vulg.) jeziti se;
л. к горлу nadlegovati;
волосы лезут lasje izpadajo;
сапоги не лезут на ноги škornji se ne dajo obuti

лі́зти лі́зу недок., lésti lézem nedov.

налезать, налезть (z)lesti; oblačiti si, obleči si

підла́зити -ла́жу недок., plazíti se plázim se nedov., lésti |pòd kàj| lézem nedov.

повзти́ повзу́ недок., plazíti se plázim se nedov., lésti lézem nedov., polzéti -ím nedov.

ползать/ползти plaziti se, laziti, lesti; polzeti; klečeplaziti

прибредать, прибрести (pri)lesti, (pri)vleči se

прилезать, прилезть (pri)lesti

разлезаться, разлезться lesti, razlesti se; razpadati, razpasti; razparati se

съезжать, съехать spuščati se, spustiti se, odhajati, oditi ( z vozilom); (z)lesti (na stran ali dol);
шляпа съезжает на затылок klobuk leze na vrat;
седло съехало на бок sedlo je zlezlo na stran;
разговор съехал на другую тему pogovor je (neopazno) prešel na drugo temo;
съехать на берег izkrcati se;
съехать с квартиры preseliti se;

arcuō (arquō) -āre -ātum (arcus, arquus) lokasto (za)kriviti, v act. le refl., v pass. le med. = lokasto (za)kriviti se, v loku viti se, lokoma lesti: sinus arcuat Mel., Araxes arcuato amne descendit Mel., quae (millepeda) non arcuatur Plin. Od tod adj. pt. pf. arcuātus (arquātus) 3

1. (nav. v obliki arcuātus) uločen, lokasto zakrivljen: Iris arcu͡ato caelum curvamine signans O., currus arc. L., opus Plin. iun., Front., impetus Tert., sellula Arn., vulnus Hier.

2. (nav. v obliki arquātus) mavričast, mavrično obarvan: color... arquato similis Cael., morbus Cael. zlatenica. Od tod arquātus 3 (o živih bitjih) zlateničen: pecus Col.; subst. arquātus -ī, m zlateničnik, zlateničar: Afr. fr., Varr. ap. Non., Lucr., Plin.

arrēpō (adrēpō) -ere -rēpsī -rēptum

1. lesti proti čemu, prilesti, laziti kam: ne mus aut lacerta qua adrepere ad columbaria possint Varr., ad matris... mammam adrepens infans Plin., adr. ad aquas Plin. (o kumari); z dat.: servus... lateri voluntarius comes adrepsit Val. Max., adr. foribus Plin. (o žabi); adulescentulus a tergo adrepens Ap.

2. pren. (o osebah) vplaziti se, vtihotapiti se, vsiliti (vsiljevati) se: ad istius amicitiam adrepserat Ci., leniter in spem (hereditatis) arrepe officiosus H.; z dat.: non virorum animis, sed muliercularum adrepit T., occultis libellis (abl.) saevitiae (dat.) principis adrepit T.

auseinanderdriften, auseinander driften drseti/lesti narazen/vsaksebi

dērēpō -ere -rēpsī (—) dol (z)lesti, dol (s)plezati, dol (s)plaziti se: Varr. ap. Non., Ap., ad cubile … suis Ph. (o mački); z acc. (ob čem, po čem): arborem Plin.

dēserpō -ere dol lesti; pesn. pren. (o stvareh): deserpit genis (mālis Ap.) lanugo Stat. raste, se spušča po …

entlangkriechen^* lesti po

īn-serpō -ere -serpsī lesti čez kaj, metaf. oblesti, zalesti: inserpere murmur arenis Cl., ei commodum lanugo malis inserpebat Ap. brada je ravno pričela poganjati na licih, lanugo genis speciosa i. Amm., somnus inserpit curis Stat.

intrō-rēpō -ere noter lesti, vlesti se, lesti v: mustela introrepens Ap., solus introrepere posset Ap.

iskukuljívati se iskukùljujēm se lesti iz zapredka, mešička

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga