Franja

gisement [žizmɑ̃] masculin, géologie, minéralogie, mines ležišče, najdišče, nahajališče; marine položaj, smer (obale)

gisement de fer, de houille, d'uranium ležišče železa, premoga, urana
gisement aurifère, houiller, pétrolifère nahajališče zlata, premoga, nafte
gisement de minerai ležišče rude
exploiter un gisement de pétrole izkoriščati nahajališče nafte

gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

gîte houiller ležišče premoga
donner de gîte nagniti se (ladja)
rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno

grabātus (crabātus: DIG.) -ī, m (gr. (makedonska beseda) κράββατος) nizka počivalnica za bolnike in študirajoče, nosilo, postelja, ležišče: LUC., CI., PS.-V., CAT., PETR., SEN. PH., MART. Soobl. grabātum -ī, n, v pl.: CAEL. (s soobl. crabata).

kùšet m (fr. couchette) kušet, kuše, ležišče; kušet-vagon m, kušet-kola železniški vagon z ležišči

Lager², das, (-s, -)

1. Baukunst, Architektur, Tierkunde, zum Liegen, von Erz: ležišče; ans Lager fesseln prikleniti na posteljo

2. (Ferienlager), tabor, taborišče; figurativ (Gruppe) tabor; ins feindliche Lager v sovražni tabor

3. historische Bedeutung, Geschichte taborišče, lager;

4. Technik ležaj; (Scharnier) tečaj; bewegliches Lager beim Surfbrett: zgib

5. (Lagerbier) ležak

Lagerstätte, die, ležišče; (Fundort) nahajališče; Bergbau von Erzen: rudišče

Lagerung, die, skladiščenje, vskladiščenje; odlaganje; Geologie ležišče; Technik uležajenje; Medizin položaj (bolnika)

layer¹ [léíə] samostalnik
ležišče, plast, sloj, sklad; premaz, namaz
botanika potaknjenec, potik; polagač; nesna kokoš; gojišče ostrig
množina poleglo žito
vojska topničar

lecho moški spol postelja, ležišče; rečna struga; plast

lecho conyugal zakonska postelja

lectulus -ī, m (demin. lectus) ležišče, in sicer

1. postelja za spanje: caelebs Ci. samska, qui sese … me in meo lectulo interfecturos pollicerentur Ci., philosophi in suis lectulis plerumque moriuntur Ci., in lectulo precario mori Sen. rh., l. obscaenus Sen. rh. vlačugina postelja, lecti flexiles Amm. zložljive postelje; occ. poročna ali zakonska postelja: quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit … ! Mart.; popolno: l. matrimonialis Ps.-Q. ali l. genialis Arn.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: statuite hic lectulos Pl., lectulos iube sterni nobis Ter. = daj pogrniti (mizo)!, stravit pelliculis haedinis lecticulos Punicanos Ci.

3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak (Rimljani so pisali in se učili večinoma leže): l. in exhedra positus Ci., uno in lectulo erudituli ambo Cat. (prim. lecticulus), nec, consuete, meum, lectule, corpus habes O., visus est sibi … iacere in lectulo suo compositus in habitum studentis Plin. iun.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: tres modo lectulos in suprema retineri iubet T.

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

lȅgalo s, lègalo s
1. leglo, ležišče, brlog: zečje legalo
2. kurja gred: kokošije legalo
3. postelja, ležišče: Isus ustade s -a i uzviknu

léglo s
1. leglo, kotišče, vir: leglo zaraze, pobune, nemorala
2. leglo, ležišče, brlog: zmijsko, mišje leglo
3. zarod, zalega: pčelinje leglo; žene se digle da spase djecu, svoje leglo

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

lȅžāj m
1. ležišče: razastreti slamu i načiniti ležaj
2. leglo, ležišče, brlog: dići zeca s -a
3. gnezdo: sjenice, senice spremaju ležaj za svoje mlade
4. ležišče: -i nafte u zemlji; neiscrpni -i laporca
5. ležaj: kuglični ležaj; radijalni klizni ležaj; valjkasti ležaj

lèžīšte s
1. ležišče: baraka sa -ima na tri sprata
2. ležaj: kuglično, klizno, kotrljajno ležište
3. ležišče: ležište nafte, rudna -a

lȅžnica ž ležišče: klupa će mi biti i ležnica; ležnica od lišća

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

lôg lȍga m, mest. na lògu
1. ležišče, brlog: log divljači; zec na logu; srna se ne miče s loga
2. ležišče, postelja: putnik je ležao na svom logu; ležati logom ležati nepremično kot bolnik

lóža ž
1. ležišče, lož: naći zeca na -i; svako ostavi svoju -u, kako je ležalo, pa to tako i uveče zateče
2. posteljica: kad se dete rodi, ostane u utrobi majčinoj još posteljica ili loža
3. bot. cvetišče