Franja

proprietà f

1. lastnost, značilnost:
proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

2. svojina, lastnina; pravica:
proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
proprietà industriale patentne pravice

3. last, posest:
proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
proprietà fondiaria zemljiška posest

4. točnost, primernost (v izražanju):
esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

5. okus, spodobnost:
vestire con proprietà spodobno se oblačiti

proprietáte -ăţi f

1. last, lastnina, posest

2. lastništvo
□ proprietate comună solastništvo

3. lastnost, značilnost

propriété [-priete] féminin (značilna, posebna) lastnost, svojstvo; posebnost; grammaire pravilnost, eksaktnost (des termes izrazov); last, lastnina, posest; posestvo

propriété des acides posebne lastnosti kislin
propriété (non) bâtie (ne)zazidano zemljišče
propriété commune skupna last
propriété foncière (immobilière), mobilière zemljiška, premičninska posest
propriété privée, publique zasebna, državna lastnina
droit masculin de propriété lastninska pravica
grande, petite propriété veleposestvo, malo posestvo
restriction féminin de la propriété omejitev lastnine
transfert masculin, transmission féminin de la propriété prenos lastnine

proprius 3 (etim. nedognana beseda) veže se z gen. in dat.

1. komu (izključno) pripadajoč, le (edino, samo) moj (tvoj, njegov itd.), (le) v lasti koga bivajoč, lasten, svojski (naspr. communis, alienus, aliunde sumptus): Iust., N., Val. Max. idr., horreum, navigium H., familia Ci., tria praedia Capitoni propria traduntur Ci., sequebatur turba propria (domača), alia cognatorum sodaliumque, alia publica (v kateri so bili meščani) L., proprius viribus bella gerere L., proprios ungues purgare H., proprio Marte O. s svojsko hrabrostjo, s svojskim pogumom, proprio sumptu ludos edere T., propriā pecuniā militem iuvare T., ista calamitas communis est utriusque nostrûm, sed culpa mea propria est Ci., ex proprio usu agere Vell. sebično ravnati, assumpto aliunde uti bono, non proprio, non suo Ci.; pogosto v zvezi s svojilnimi zaimki: proprius et suus, suus et proprius, suus proprius, noster proprius L., Ci.; subst. proprium -iī, n last(nina), svojina: vivere de proprio (ob svojem, ob lastnih sredstvih) Mart., amittit merito proprium, qui alienum adpetit Ph., propria (svojino) retinere Amm., ad propria („na svoje“ = domov) remeare ali reverti Amm.

2. occ.
a) svojstven, značilen, lasten, tipičen, poseben, bistven (naspr. communis, universus): id non proprium est senectutis vitium, sed commune valetudinis Ci., libertas propria (posebna lastnost, posebna značilnost) Romani et generis et nominis Ci., Caesari proprium et peculiare sit clementiae insigne, quod … Plin., sua propria facultas Ci.
b) pravi, v pravem pomenu rabljen: res omnes certis ne propriis vocabulis nominare Ci., verbum proprium Ci., nomen Ci., Varr.; subst. proprium -iī, n značilno (tipično) znamenje: proprium est alicuius z inf. ali ut značilno znamenje koga je, za koga je značilno, komu je lastno, značilnost (lastnost, posebnost, tipika ipd.) koga je: fuit hoc proprium populi Romani longe a domo bellare Ci., hoc est epistulae proprium, ut is, ad quem scribitur de his rebus, quas ignorat, certior fiat Ci.
c) oseben, poseben, individualen, izključen, izrecen, samoedin, edin: nulla est in re publicā causa mea propria Ci., factum proprium est Thrasybuli N. osebna (izključno) Trazibulova zasluga, propria laus Pelopidae N. izključno Pelopidova, pabulatoribus praesidio proprio (v posebno obrambo) flumen transisse C., propria ipsius veneratio Cu., propria lex Ci., superbo decreto addidit propriam ignominiam L., propriis nominibus incusant vallum T., offensus urbi propriā irā T. ki je imel mesto še posebej „na piki“, ki je bil na mesto še posebej jezen (razsrjen), tribuni plebi, quasi proprii (edini) iudices et defensores Eutr., hunc mihi da proprium laborem, hanc operam V. stori (izkaži) mi to posebno ljubezen.
d) stalen, stanoviten, trajen, neminljiv: neque quicquam ulli proprium in vitā est Acc. ap. Non., nilne esse proprium quoiquam! Ter., propria munera H., parva munera diutina, locupletia non propria esse consueverunt V., ne quis civis propriam aut suam rem ullam queat dicere Ci. smatrati (šteti) za trajno ali svojo posest, quod ut illi proprium sit atque perpetuum, optare debetis Ci., si illud de duobus consulibus perenne ac proprium manere potuisset Ci., victoriam propriam se eis daturum Auct. b. Afr. trajno (= zanesljivo, gotovo) zmago, propriā voluntate esse N. zanesljivega mišljenja, proprius amator Pl. stanoviten, zanesljiv. — Adv. propriē

1. kot izključno svoje imetje (svoje premoženje, svoj imetek), kot izključno svoje, vsak zase (za sebe), izključno, izrecno (naspr. promiscue): tamen promiscue toto (sc. campo) quam proprie parvā parte frui malitis Ci., id, quod proprie meum est laudasti Ci., cuius causam neque senatus publice neque ullus ordo proprie susceperat Ci.

2. svojstveno, svojsko, lastno, tipično, posebno, značilno, osebno, osobito: difficile est proprie communia dicere H. tisto, kar je splošno (splošne stvari, splošne pojme), individualizirati (orisati kot posamezno, posebno), magis proprie nihil possum dicere Ci.

3. posebno, posebej, zlasti, predvsem: provectus in maledicta nunc communiter Romanorum, nunc proprie ipsius Quinctii L., ea crimina in hunc proprie conferuntur Ci., proprie rei militaris periti L., cuius (sc. sermonis) proprie studiosus fuit Q.

4. pravzaprav, v pravem pomenu: quod (sc. pronuntiare) illud honestum, quod proprie vereque dicitur Ci., maxime tum dicitur proprie, novam fabulam cum agunt Varr.

rēgnum -ī, n (regere, rēx)

1. vlada(nje), vladarstvo, vladavina, neomejena oblast: alicui regnum deferre C., regnum concutere L., regni cupiditate inductus C. iz želje po oblasti, iz vladoželjnosti, iz vladohlepja; metaf.: nec regna vini sortiere H. = gr. ἀρχιποσία predsedstvo pri popivki, stoloravnateljstvo, sub regno Cinarae H. ko je imela Cinara (Kinara) oblast nad menoj, regnum lusu sortiri T., sub regno tibi esse omnes animi partes Ci., si aliquid regni est in carmine O. moč.

2. kraljestvo, kraljevanje, kraljevska oblast in čast, kraljevski prestol: regnum agere, affectare L., privatus regnum est adeptus (sc. Cyrus) N., regnum Numidiae S., ei regnum dare N. koga narediti (postaviti) za kralja, naspr. regnum alicui adimere ali eripere Ci., C., Cu., Eutr. koga vreči (pahniti) s prestola, komu vzeti kraljestvo (kraljevsko oblast); occ. kraljev(sk)a hiša (rodovina), kraljeva stolica (prestolnica): propter necessitudines regni C. zaradi njegovih zvez s kraljevo hišo, hoc regnum dea gentibus esse tendit V. glavno mesto sveta.

3. v negativnem pomenu vlada(nje) = samovlada, samovladje, samodrštvo, samodržje, tiranstvo, tiranija, tiranska (nad)oblast, trinoštvo, samosilje, samosilstvo, samosilništvo: cum Timophanes tyrannidem occupasset et (sc. Timoleon) particeps regni posset esse N., regnum petere, appetere, occupare Ci., Dionysius regnum filio reliquit N., crimen regni O., in plebe Romana regnum exercere L. zatirati, trinoško vladati, hoc vero regnum est et ferri nullo pacto potest Ci., regnum iudiciorum, forense Ci.

4. meton.
a) država, kraljestvo, kraljevina: omnes urbes, agri, regna denique venierunt Ci., fines regni C., patrio regno pulsus L., regnum caelorum Hier. nebeško kraljestvo; pesn.: cerea regna V. lončki (prim. rex apum), Cerberus regna (sc. Ditis) personat V. podzemeljsko kraljestvo, kraljestvo senc (sence in teme (temine)).
b) metaf. področje, posestvo, last, lastnina, svojina: nisi hic in tuo regno essemus Ci., mea regna videns mirabor aristas V., deserta regna pastorum V.
c) regna = reges vladarji, oblastniki, mogočniki, mogočneži, mogočnjaki: Stat.

skrájen utmost, uttermost, outermost, pesniško outmost, extreme; (zadnji) last, the very last

skrájna (najvišja) cena best, highest possible price
skrájna (najnižja) cena the lowest, the rock bottom price
skrájni čas je it's high time
v skrájnem primeru in case of necessity
skrájno prislov extremely, exceedingly, in the highest degree
skrájna meja, sila extremity
v skrájni potrebi (sili) in greatest need
skrájni konec the uttermost end
skrájna nevednost abysmal ignorance
skrájna nevarnost utmost peril
skrájna ponudba the lowest offer
skrájne važnosti of utmost importance
skrájni rok za dobavo je 1. december the latest term for delivery is the 1st of December
seči po skrájnih ukrepih to have recourse to extreme measures
živeti, biti v skrájni bedi to be in the greatest misery (ali in extreme need)

stăpâníre -i f

1. last

2. oblast

3. obvladovanje

tež|a⁴ [é] ženski spol (-e …) (breme) die Last ( figurativnoogromna Zentnerlast, tehnika pripeta Anhängelast, snega Schneelast), die Bürde
teža dokazov Last der Beweise

tovor [ô] moški spol (tovóra …)

1. die Fracht (ladijski Schiffsfracht, letalski Luftfracht, pomorski Seefracht, presežni Mehrfracht, na povratku Heimfracht, Rückfracht), das Frachtgut, das Ladegut, -gut (čezmerno dolg Langgut, eskpresni Eilgut, težki Schwergut)

2. ene ladje, enega vozila: die Ladung, Schiffsladung

3. tehnika (obremenitev) die Last, Nutzlast
|
ladijski tovor die Schiffslast, Schiffsladung
razsuti/sipki tovor das Schüttgut, Stürzgut, Massengut ( pomorstvoladja za razsuti/sipki tovor der Bulkfrachter, Schüttgutfrachter)
kos/enota tovora das Frachtstück
najmanjša/minimalna teža tovora die Mindestfrachtmenge
lastnik tovora der Befrachter
odpošiljatelj tovora der Frächter, Frachter
pretovarjanje sipkega/razsutega tovora der Schüttgutumschlag
vožnja brez tovora die Leerfahrt

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zádnjič (oni dan) the other day, of late, lately, newly; (poslednjikrat, zadnjikrat) (for) the last time, last

kdaj si ga zádnjič videl? when did you see him last?

zavŕšen¹ final; ending; last; concluding

zavŕšni izpit leaving examination, finals

обладание n last, posest, obvladanje

принадлежность f

1. pripadnost, last(nina);
партийная принадлежность strankarska pripadnost;
книгу возвратить по принадлежности knjiga naj se vrne lastniku;

2.
принадлежности pl. potrebščine, pritikline;
канцелярские принадлежности pisarniške potrebščine;
постельные принадлежности posteljnina;
спортивные принадлежности športna oprema

agoníja agony, death struggle; last throes pl; figurativno agony, mental anguish, extreme suffering

biti v agoníji to be at the point of death, to be at one's last gasp, arhaično to agonize
pasti v agoníjo to begin one's death struggle

aliēnus 3 (disimilirano iz aliīnus; alius) „ki pripada komu drugemu“, „koga drugega“ (ne moj, tvoj, naš itd.), od tod:

I.

1. tuj: puer, aedes (pl.), mos Ter., mores N., coniunx H., vir L., servus Q., domus Ci., opes Ci., S., N., pecuniae Ci., suos agros colebant, non alienos appetebant Ci., suo alienoque Marte L. na privajen in neprivajen način bojevanja, alienus pavor (= pavor aliorum, subj. gen.) L., toda: metu alieno Ter. (aliorum, obj. gen.) iz strahu pred drugimi, cum aliena est oratio Pl. ko ima kdo drug besedo, sternitur infelix alieno volnere V. od rane, namenjene drugemu, alienis mensibus aestas V. v tujih (= zimskih) mesecih, mālis alienis ridere H. (preg. po Hom. γναϑμοῖσι γελώων ἀλλοτρίοισι) s potajenim obrazom smejati se, posmehovati se; pogosto aes aliēnum (redko alienum aes; gl. aes) tuj, izposojen denar = dolgovi: Ci., S., L. idr. (prim. aliena nomina S. tuji dolgovi): subst. aliēnum -ī, n tuja last, tuje imetje (blago): largiri ex alieno C. ali de alieno L., Iust., ex alieno praedari L., alieni appetens, sui profusus S., exstruere aedificium in alieno Ci. na tujem zemljišču, nihil alieni curare Ci. za nobene tuje zadeve; pl.: aliena curare Ter. za tuje zadeve, nostra vendamus, aliena emamus Ci., volvens aliena vitellus H. tujo tvarino, furor aliena vastandi Sen. ph. tujo zemljo.

2. occ.
a) tuj = ne soroden, neznan (naspr. meus, tuus, suus itd., propinquus, affinis, amicus, familiaris ipd.): ille si me alienus affinem volet Ter., quorum matres numquam alienas existimavit Ci. = je vedno prišteval k svoji rodbini, heres alienior Ci., homines alienissimi Ci. čisto tuji ljudje, quid faceres pro homine propinquo, cum propter alienissimum de officio decedis Ci.; z a(b): homo familiarissimus, non alienus a matris eius genere Ci., alienissimus a Clodio Ci.; z dat.: non alienus sanguine regibus L.; subst. aliēnus -ī, m tujec: neu malis alienos adiungere quam sanguine coniunctos retinere S., quos non solum alieni, sed etiam sui tributes reppulerunt Ci., cives potiores quam peregrini, propinqui quam alieni Ci., in longinquos, in propinquos, in alienos, in suos irruebant Ci., se suaque omnia alienissimis crediderunt C. popolnoma tujim ljudem.
b) tuj = inozemski: religio, loca externa et aliena Ci., pro sua patria, pro aliena re publica Ci., aliena exempla et domestica Ci., Graeca nomina aut aliena Plin., arbor ex alieno petita orbe Plin.; subst. aliēnus -ī, m tujec, inozemec: hic apud me cenant alieni novem Pl., tot linguae,... ut externus alieno paene non sit hominis vice Plin.
c) tuj = zoprn: alienus odor opplet nares Varr., fit quoque, ut (nebula) in nostrum cum venit denique caelum, corrumpat reddatque sui simile atque alienum Lucr. nam zoprno.

II. pren.

1. od koga drugega odvisen, nesamostojen (naspr. suus): (Epicurus) in physicis totus alienus est Ci.

2. „odtujen“ komu, čemu, nenaklonjen, nasproten, neprijazen, sovražen, brezbrižen za kaj, do česa (naspr. amicus, familiaris, coniunctus): ex alienissimis sociis amicissimos reddere Ci., neque solum illis aliena mens erat S. pa niso bili le oni sovražnega mišljenja; z a(b): hic se popularem dicere audet, me alienum a commodis vestris Ci., a litteris alienus Ci. v pisanju neizvéden (nevešč), si est a me alienior Ci., numquam a poëtice alienus fui Plin. iun.; z dat.: Muciani animus Vespasiano non alienus T., domus his aliena malis H. takemu početju (kovarstvu) neprijazna, ambitioni alienus Sen. ph.; z gen. (substantivno): ioci non alienus O. ki ne mrzi šal, ille eos in domum D. Bruti perducit, quod foro propinqua erat neque aliena consili S. in ne sovražna naklepu; subst.: vel alienissimus rusticae vitae Col. tudi najočitnejši sovražnik.

3. nasproten, neprimeren, neprikladen, neumesten, neskladen: alienā aetate Pl., alieniore aetate Ter., ille sensim dicebat, quod causae prodesset, tu cursim dicis aliena Ci., aliena ac nihil profutura petere S., aliena loqui O., Cels. neumestne reči govoriti, neumnosti govoriti (v blaznosti), toda: aliena verba Ci. besede v nepravem pomenu (naspr. propria), translata et aliena verba Ci. besede v prenesenem in nepravem pomenu, cetera ex prosae orationis usu alieniora praetermisimus Gell.; hanc rem tractare non alieno loco videor Q., alieno gaudia vultu semper erant Val. Fl. rajši bi se bil (ti) jokal kakor smejal; z abl.: quaestus maxime alienus ingenio suo Pl., nihil alienum vitā superiore Ci., alienum meā naturā, existimatione mea, dignitate imperii Ci., aut suā naturā aut tempore alienum Ci., utrumque homine alienissimum Ci.; z a(b): sententia aliena a re publica nostra S., labor alienus ab aetate nostra Ci., dolor est motus alienus a sensibus Ci. nasproten čutilu, a natura non alienum Ci., haec alienissima a mansuetudine vestra sunt Ci.; z dat.: alienum suis rationibus existumans S., non est alienum meis rationibus istum reservari Ci., quod huic causae est alienum Ci.; z gen. (substantivno): omnia, quae essent aliena firmae et constantis assensionis Ci. neskladno z..., quis alienum putet eius esse dignitatis... exquirere Ci., aliarum rerum aliena Lucr. neskladno z drugimi podobami, nenavadno; z ad: tempus ad committendum proelium alienum C., nec aptius est quidquam ad opes tuendas quam diligi nec alienius quam timeri Ci.; pogosto non alienum est Ci., Q. ni neumestno, primerno je, ali non alienum (esse) videtur C., N. ne zdi se (mi) neumestno, zdi se (mi) primerno (oboje z inf.), non alienum (esse) arbitror explicare Ci.

4. neprimeren, neugoden, kvaren, škodljiv: alieno loco proelium committere C., exspectare, ut suo potius tempore mercatorem admitterent quam celerius alieno Varr., alieno tempore occidere aliquem Ci. ali locare alienissimo tempore Ci. ob najbolj neugodnem času; z dat.: alienissimo sibi loco, contra opportunissimo hostibus conflixit N., ignoratio rerum aliena naturae deorum est Ci., cibi stomacho non alieni Cels., ambulare nisi sanis alienum est Cels.

aparţíne aparţín vi.

1. pripadati, biti last

2. spadati, soditi

appartenere^* v. intr. (pres. appartēngo)

1. pripadati, biti last:
questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta

2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh

3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine

appartenir* [-tənir] verbe intransitif pripadati, biti last (à quelqu'un koga); spadati (à quelque chose k čemu); spodobiti se, biti dolžnost (à quelqu'un komu)

s'appartenir biti sam svoj gospodar, biti prost
ce stylo vous appartient-il? je to nalivno pero vaše?
il appartient à une riche famille de notre ville pripada neki bogati družini našega mesta
il appartient aux parents d'élever leurs enfants starši so dolžni vzgajati svoje otroke
je suis occupé toute la journée, je ne m'appartiens plus zaposlen sem ves dan, nobenega časa nimam zase

appropriare

A) v. tr. (pres. apprōprio)

1. dati v last; pripisati:
appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino

2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji

B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro