Franja

lȁkom -a -o lakomen: lakom na što (redko za čim); lakom na novac, na jelo; kažu da je -a na momke pravijo, da je fantovska

lurco agg. (m pl. -chi) knjižno požrešen, lakomen

piggish [pígiš] pridevnik (piggishly prislov)
svinjski, umazan; požrešen, pohlepen, lakomen

praedātor -ōris, m (praedārī)

1. plenilec, ropar, razbojnik, predátor: gens praedatorum Ci., praedatores direptoresque Ci., vexatores ac praedatores Ci., exercitus praedator ex sociis S. pleneč pri zaveznikih (na ozemlju zaveznikov, zaveznike), ales praedator Iovis O. roparski.

2. occ. lovec, uplenitelj, uplenjevalec, pobijalec: aprorum O., equus praedatoris Stat.; metaf. préžar, prežáč, oprezovalec, préžavec (prežávec) na koga (kaj), za kom (čim): corporis Petr.

3. metaf. koristoljuben, koristoloven, dobičkaželjen, lakomen, grabežljiv: praedator cupit immensos obsidere campos, ut multo innumeram iugere pascat ovem Tib.

rapacious [rəpéišəs] pridevnik (rapaciously prislov)
grabežljiv, roparski, razbojniški, lakomen, pohlepen, požrešen; ki izmozgava, odira

rapacious animal, rapacious beast zver
rapacious bird ptica roparica

rapāx -ācis (rapere)

1. grabeč, deroč, hiter, neustavljiv, nezadržen, nezadržljiv, neudržen, neudržljiv: unda Enn., ventus, ignis, Scylla O., fluvius V., Lucr.; z gen.: chryselectrum rapacissimum ignium Plin. vnetljiv; od tod kot vzdevek 21. legije Rapax T. „hitra“, „neustavljiva“, „nepremagljiva“; tudi njeni vojaki Rapācēs (rapācēs) -ium, m: T.; metaf. zmožen prisvojiti si kaj: nihil est appetentius similium sui nec rapacius quam natura Ci., unde ista rapacia virtutis ingenia vel ex se fertilia Sen. ph., nostri omnium utilitatium et virtutum rapacissimi Plin.

2. grabežljiv, ropaželjen, roparski, (z)grabljiv, razbojen, pohlepen, lakomen, požrešen
a) α) o osebah: Ci. idr., Cinara H. ali domina Tib. denarja lakomna. β) o živalih: lupus H., ungues hominibus lati, rapacibus (zveri) unci Plin.
b) o pooseb. stvareh: mors Tib., Mars Pr., Orcus H.

sitibondo agg.

1. knjižno žejen

2. pren. knjižno žejen, lakomen, pohlepen

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

thirsty [ɵɔ́:sti] pridevnik (thirstily prislov)
žejen; izsušen, suh
pogovorno ki povzroča žejo, žejajoč
figurativno pohlepen, lakomen (for, after česa)

a thirsty man človek, ki rad pije
a thirsty work delo, ki užeja
to be (to feel) thirsty biti žejen
to be thirsty for s.th. hlepeti po čem

vorace [vɔras] adjectif požrešen; figuré lakomen

appétit masculin vorace volčji tek
animal masculin vorace požrešna žival
être vorace biti požrešen

vorace agg.

1. ješč; nenasiten

2. ekst. požrešen, lakomen; pohlepen

3. pren. pogolten; uničevalen

voráce -i adj.

1. nenasiten; lakomen

2. požrešen

voracious [vəréišəs] pridevnik (voraciously prislov)
požrešen, nenasiten; lačen kot volk
figurativno pohlepen, lakomen

voracious appetite nenavaden tek; volčja lakota; požrešnost
voracious reader knjižni molj (oseba)
to eat one's food voraciously požrešno jesti (svojo) hrano

vulturine [vʌ́lčurain] pridevnik
jastrebu, mrharju podoben, kot jastreb
figurativno lakomen, grabežljiv, pohlepen

vulturous [vʌ́lčərəs] pridevnik
jastrebji
figurativno pohlepen, lakomen, požrešen, grabežljiv, roparski

žgȕrav -a -o dial.
1. grbav
2. lakomen, pohlepen, grabežljiv, skop

алчный pohlepen, lakomen, poželjiv, koprneč

жа́ді́бний прикм., pohlépen prid., lákomen prid., nènasíten prid., zagrízen prid.

жадничать hlepeti po čem, biti pohlepen, lakomen, grabežljiv

жадный pohlepen; hlasten; lakomen, grabežljiv