Kuhmist, der, kravji gnoj
Kuhstall, der, kravji hlev
mjedènica ž (ijek.), medènica ž (ek.)
1. klepka, kravji zvonec
2. bakrena kozica
provatura f kulin. mehki kravji sir
squilla1 f
1. zvonček; kravji zvonec
2. ekst. knjižno zvon; zvonjenje
telemeá f svež slan ovčji ali kravji sir
vaccaio m (pl. -ai)
1. kravar, kravji pastir, govedar
2. zool. (capovaccaio) mrhar, egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)
vaccheria f veter. kravji hlev
vacchino m kulin. kravji sir
vacher, ère [vaše, ɛr] masculin kravji pastir, kravar, govedar; féminin kravarica
vacherie [vašri] féminin kravji hlev; populaire podlost, zlobnost; zlobna beseda, zlobno dejanje
vaquería ženski spol kravji hlev; čreda goveda; mlekarstvo
vaquería suiza planšarstvo, mlekarstvo
vaquero moški spol kravji pastir; gonjač živine; ameriška španščina kavboj
wrangler [rǽŋglə] samostalnik
prepirljivec; diskutant, debatêr
(= senior wrangler) študent univerze v Cambridgeu, ki je dobil 1. nagrado na izpitu iz matematike
ameriško kravji pastir, kavboj, govedar
he is a wrangler on zna diskutirati (debatirati)
zumba ženski spol velik kravji zvonec; pastirska ropotulja; figurativno zbadanje, nagajanje
dar zumba (a) drážiti, zbadati, nagajati
коровник m kravji hlev; (zast.) kravar
bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec
bleu de travail modra delovna obleka
bleu d'Auvergne kravji sir
bleu de Prusse železni cianid
petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
passer du linge au bleu modriti perilo
tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
voir tout en bleu vse v rožni luči videti
n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja
būtȳrum -ī, n (gr. βού-τυρον = kravji sir) surovo maslo, zmetek: Cels., Col., Plin., Plin. Val., Sid. (z abl. bŭtȳrō). — Pesn. soobl. būtyr: Ven.
forum -ī, n (gl. foris -is)
1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.
2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.
3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.
4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.
fumier [fümje] masculin gnoj; gnojišče; populaire mrha, »gnoj«
fumier de cheval, de vache konjski, kravji gnoj
trou masculin, fosse féminin à fumier gnojnična jama
fourche féminin à fumier gnojne vile