Franja

sfrondare

A) v. tr. (pres. sfrondo)

1. oklestiti (drevo)

2. pren. krajšati

B) ➞ sfrondarsi v. rifl. (pres. mi sfrondo) zgubiti, zgubljati listje

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

zusammenstreichen^* krajšati, skrajšati, skrčiti, krčiti, reducirati

подстригать, подстричь na kratko striči, podstriči, pristriči; (s)krajšati; prirez(ov)ati

скоро́чувати -чую недок., skrajševáti -újem nedov., krájšati -am nedov.

сокращать, сократить (s)krajšati, zmanjš(ev)ati; skrčiti (število), (z)reducirati; (gov.) odpuščati, odpustiti (iz službe);

укорачивать, укоротить (s)krajšati; (pren.) (u)krotiti

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

accorciabile agg. ki se da krajšati

close in prehodni glagol & neprehodni glagol
zapreti, obdati; približati se; krajšati se (dnevi)

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

draw in prehodni glagol
krajšati se (dan); omejiti se; izplačati menico

draw in one's horns postati ponižen, krotiti, premagovati se

grow down (ali downwards) neprehodni glagol
manjšati, krajšati se

ispísati ìspīšēm
I.
1. izpisati: ispisati što iz knjige
2. izbrisati: ispisati iz škole, iz evidencije, iz članstva
3. izpisati: ispisati ruku
4. napisati: na licu joj ispisan veliki užas
5. dopisati: ispisati redak
6. izpisati, ne krajšati: ispisati riječ
7. popisati: ispisati svu hartiju, sav papir; koža mu je ispisana, puna batina
8. naslikati: nad vratima ispisane su ikone
II. ispisati se
1. izpisati se: ispisati se iz bolnice
2. izpisati se, ne vedeti več kaj pisati: pisac se ispisao
3. izpisati se, dobiti individualno pisavo: učenik se ispisao
4. uničiti se, izginiti: da koljeno naše ne iščezne, da se ime naše ne ispiše

re-siliō -īre -siluī (redko siliī) -sultum (re in salīre)

1. skočiti (skakati) nazaj: Taureae dextrum umerum sauciavit atque ita resiluit Quadr. fr., interim tamen recedere sensim datur; quidam (sc. oratores) et resiliunt, quod est plane ridiculum Q., (sc. ranae) in gelidos resilire lacus O., resilire ad manipulos L.; occ. odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se: ab ictu resilit ignis Plin., sarissa resilit ut a tecti culmine grando O., vox resiliens Vitr. odmevajoč; pren.: ut … ab hoc crimen resilire videas Ci. da se ga ne drži.

2. metaf.
a) umakniti (umikati) se, (s)krčiti se, stisniti (stiskati) se, (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (s)krajšati se, skrajšati (skrajševati) se: cornua cochlearum protenduntur ac resiliunt Plin., in spatium resilire manus breve vidit O., Taurus (sc. mons) resilit (se umika) a septentrione Plin., resiluit aliquantum (sc. dies) Sen. ph.
b) umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), odnehati (odnehavati, odnehovati): resiliendum ab iis, quae non recipientur Q., ut emptori liceret resilire Icti.

Opomba: Pf. resilivit: Sen. rh., resilierit: Petr.; sinkop. impf. resilibat: Ven.

scemare

A) v. tr. (pres. scemo) zmanjšati, zniževati (ceno ipd.)

B) v. intr.

1. zmanjšati se; pasti, upadati; krajšati se; pešati, slabeti:
le forze del malato vanno scemando bolnikove moči slabijo

2. astr. pojemati

C) ➞ scemarsi v. rifl. (pres. mi scemo) zmanjšati se (na)

scorciare

A) v. tr. (pres. scorcio)

1. skrajšati

2. umet. prikazati v perspektivi

B) ➞ scorciarsi v. rifl. (pres. mi scorcio) krajšati se

коротать krajšati si (čas)

коро́тшати -шає недок., krájšati se -a se nedov., v 3. os.