Franja

nacimiento moški spol rojstvo, poreklo; začetek, izvor; koren

el nacimiento del dia dnevni svit
dia de(l) nacimiento rojstni dan
ciego de nacimiento slep od rojstva
poner el nacimiento (božične) jaslice postaviti

race⁴ [réis] samostalnik
koren (ingverja)

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

rădăcínă -i f

1. koren, korenina

2. lingv. koren

radical [rǽdikəl]

1. samostalnik
slovnica & matematika koren
kemija osnova, skupina atomov s prosto valenco
politika radikalec
(tudi ameriško) človek leve politične usmerjenosti

2. pridevnik
matematika & slovnica & botanika korenski; ukoreninjen, prirojen; osnovni, temeljni; primaren, začetni, prvobiten (pojem); radikalen, temeljit, popoln (zdravljenje)
politika radikalen

radical difference bistvena razlika
radical error temeljna napaka
radical measures radikalni ukrepi
radical party politika radikalna stranka
radical sign matematika korenski znak
radical word koren(neizpeljana beseda)
to undergo a radical change doživeti temeljito spremembo, popolnoma se spremeniti

radical, e, aux [-dikal, ko] adjectif, botanique korenski; korenit, temeljit; radikalen; masculin, grammaire koren, deblo; mathématiques korenski znak; politique radikal

mesures féminin pluriel radicales radikalni ukrepi
méthode féminin, réforme féminin radicale radikalna metoda, reforma
parti masculin radical radikalna stranka
remède masculin radical radikalno zdravilo

radicál

I. -ă (-i, -e) adj.

1. korenit, temeljit, radikalen

2. korenski

II. -i

1. mat./lingv. koren

2. chim. koren, radikal

radicale

A) agg.

1. koreninski

2. jezik korenski

3. pren. radikalen; korenit, temeljit:
intervento radicale korenit poseg

4. polit. radikalen

B) m, f

1. jezik koren, radikal

2. polit. radikalec, radikalka

C) m

1. mat. koren, radikal

2. kem. radikal

radice f

1. bot. korenina, koren:
radici avventizie adventivne, nadomestne korenine
cuffia della radice koreninska čepica
radice dolce sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
radice di S. Apollonia (iperico) janževka, krvavec, zvonec (Hypericum perforatum)
mettere radici pren. pognati korenine
mettere radici in un luogo pognati korenine v nekem kraju
vedere l'erba dalla parte delle radici biti mrtev, biti pokopan

2. korenina, zobna korenina

3. ekst. podnožje:
radice di una montagna podnožje gore

4. jezik koren

5. mat.
radice di un numero koren, radikal:
radice quadrata, cubica kvadratni, kubični koren

6. pren. izvor, začetek

radìkāl -ála m (lat. radicalis)
1. mat. radikal, koren
2. kem. nav. mn. radikali
3. radikal, privrženec Radikalne stranke

Radikal, das, (-s, -e) Mathematik koren; Chemie radikal

radix množina radices [réidiks, -disi:z] samostalnik
matematika & jezikoslovje koren; osnovno število
botanika korenika, korenina
figurativno izvor, (redko) vzrok

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

raíz (množina: raíces) ženski spol korenina, korenika, koren; osnova

raíz cuadrada (cúbica) kvadratni (kubični) koren
a raíz čisto blizu
a raíz de na osnovi, na temelju, zaradi, po
de raíz od korenine, od temelja, docela
arrancar de raíz izruvati s korenino
bienes raíces nepremičnine, (zemljiška) posest
echar raíces korenine pognati, ukoreniniti se; naseliti se
tener raíces biti globoko ukoreninjen

root¹ [ru:t] samostalnik
korenika, korenina, koren
figurativno koren, izvor, poreklo, izvirna oblika; vzrok; temelj, osnova, jedro, srž, bit
matematika & slovnica koren
množina vznožje (gore)

root and branch figurativno korenito, temeljito, popolnoma, radikalno
root of the matter jedro, bistvo stvari
roots; množina of a mountain vznožje gore
cube root, third root matematika kubični koren
Dutch roots množina cvetlične čebulice
second root, square root matematika kvadratni koren
to destroy root and branch popolnoma uničiti (iztrebiti, izkoreniniti)
to get at (ali to) the roots of evil priti do korena (vzroka) zla
to lay axe at the root of posekati korenine (zla itd.)
war lies at the root of it korenine (izvor) tega je vojna
to pull out by the roots izruvati s koreninami (vred)
to strike at the root (of) udariti po korenini, odrezati korenino (česa)
to take (to strike) root pognati korenine, ukoreniniti se
to take root from imeti svoj izvor v, bazirati na
to tear up the roots izkoreniniti; iztrebiti

Rübe, die, (-, -n) Pflanzenkunde repa, pesa, koren; Weiße Rübe repa; Rote Rübe rdeča pesa; Gelbe Rübe rumena koleraba; figurativ buča, butica; Rübe ab! glavo preč!

sladìč -iča m bot. slatki korijen, koren, gospino zelje, sladić, Glycyrrhiza glabra

stem¹ [stem]

1. samostalnik
botanika steblo, deblo; pecelj, rebro
zoologija peresni tulec; trup (stebra); cev (termometra); cevka (pipe); držalo (čaše); kolesce na uri za navijanje in nameščanje kazalcev
slovnica osnova, deblo, koren; izvor, rod, pleme, pokolenje

stem of an apple pecelj pri jabolku
of noble stem plemiškega rodu

2. prehodni glagol
osvoboditi (od) peclja
neprehodni glagol
izvirati, izhajati; imeti koren (from v)

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

svínjak m bot. jastrebljak, provaljeni korijen, koren, Hypochoeris