factiōsus 3 (factiō)
1. pripravljen del(ov)ati, voljan -: amici linguā factiosi Pl. okretnega jezika.
2. ki ima mnogo privržencev, ki ima veliko stranko: homo dives, factiosus Pl.
3. occ. ki rad ustanavlja (organizira) politične stranke, da bi se z njimi okoristil, zlasti zato, da bi dosegel oblast = spreten (okreten) v političnih spletkah, strankar(ski), rovarski, častihlepen, oblastiželjen: Corn., Plin. iun., Aur. idr., Lysander, homo factiosus et his temporibus potens N. vpliven voditelj (kolovodja) stranke, seditiosi, factiosi, perniciosi Ci. strankarji, factio cum factioso S. adulescens nobilis, egens, factiosus S., Adv. factiōsē siloma, po sili: Sid.