Franja

тарантас m (zast.) potovalni voz; kočija

фаэтон m kočija; premična streha (pri limuzini)

экипаж m

1. kočija;

2. ladijska posadka

berline [bɛrlin] féminin pokrita kočija; limuzina s 4 vratmi; jamski voziček

break [brɛk] masculin stara kočija na 4 kolesa; vrsta avtomobila

brum m invar. zaprta dvosedežna kočija

cab [kɛb] masculin dvokolesna kočija s sedežem za kočijaža zadaj

cabriolé moški spol kabriolet, dvokolesna kočija

cabriolet [kǽbrioulei] samostalnik
kabriolet; dvokolesna enovprežna kočija

cabriolet [-ɔlɛ] masculin dvokolesna kočija, kabriolet; avtomobil s premično streho

carretela ženski spol lahka štirisedežna kočija, koleselj s sklopno streho

carrocín moški spol kabriolet, dvokolesna kočija

carroza ženski spol lepa kočija

carrozzino m

1. pomanjš. od ➞ carrozza

2. dvosedežna kočija

3. avto sidecar, motor s prikolico

char-à-banc [šǽrəbæŋ] samostalnik
dolga kočija s prečnimi sedeži; izletniški avtobus

chariot [čǽriət]

1. samostalnik
zgodovina bojni voz; slavnostna kočija

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
voziti (se) v slavnostni kočiji

coche² [kɔš] masculin (nekoč) potniška kočija

être, faire la mouche du coche biti nadležen in delati se važnega s svojo pomočjo, ki pa je v resnici brez vsakega učinka
rater, louper, manquer le coche zamuditi ugodno priliko

coupé [kupe] masculin, vieilli zaprta (dvosedežna) kočija; kupê avto; oddelek v poštnem vozu; plesni korak

cupé moški spol dvosedežna zaprta kočija

derby [dɛrbi] masculin velike konjske dirke; dirke ali pomembne tekme sploh, zlasti med krajevnima ali vodilnima tekmecema; derbi; lahka kočija; tekmovalen čevelj (za tek)

le derby d'Epsom konjske dirke triletnih konj v Epsomu (Anglija)