Franja

ligament [lígəmənt] samostalnik
anatomija kita, vez (tudi figurativno)

lúlek -lka m i lúlček -čka m kita, muški ud kod djece

natte [nat] féminin rogoznica, preproga iz pletene slame; kita (las)

défaire ses nattes razplesti svoje kite

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nerve¹ [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita

he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev

nervio moški spol živec; žila na listu; kita; moč, sila; duša

nervio de buey bikovka, žilavka
tener (traer) los nervios de panta zelo razburjen biti
tener un ataque de nervios dobiti živčni napad
me crispa los nervios (to) mi gre na živce

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

pèlēš -èša m dial.
1. kita, spleteni lasje
2. mn. ušesa, držaji manjšega kotla za žganjekuho

pénis m (lat. penis) penis, falos, kita, spolni ud

pèrčīn -ína m (t. perčem, perz.) kita, spleteni lasje: uhvatiti koga za perčin; držati koga za perčin imeti koga v svoji oblasti

pigtail [pígteil] samostalnik
kita (las); svitek žvečilnega tobaka

pímpek -a m (nj. Pimmel) eufem. kita, dječački spolni organ

plait [plæt ameriško pléit]

1. samostalnik
guba, naborek; kita, pletenica

2. prehodni glagol
plesti kito, preplesti; zgubati, plisirati

plat² [plæt] samostalnik
pletenica, kita

púšeljc -a m dijal. kita, kitka, snopić cvijeća (cve-): pušeljc rožmarina; pušeljc nageljnov

queue¹ [kju:] samostalnik
kita (las)
britanska angleščina vrsta, rep (pred trgovino)

to jump the queue preriniti se naprej
to stand (wait) in a queue stati (čakati) v vrsti

ramo moški spol veja; palmova veja; šopek (cvetlic); šop, kita (čebule); stroka, veja; trgovska podružnica; prodajni artikel

es propio de su ramo to spada v njegovo stroko
vender al ramo v vinotoču vino prodajati
¡esta flor le faltaba al ramo! še tega se je manjkalo!
Domingo de Ramos cvetna nedelja

résa ž
1. os, zbir. mn. osje: poln bodečih res; žitna resa
2. resa, rojta, kita: prt z -ami

résica ž
1. malen os: resica pšeničnega klasa
2. resa, rojta, kita: okrasiti z -ami
3. mn. resice
navodni znaci: beseda, stavek v -ah

ristra ženski spol kita (čebule), sveženj; figurativno vrsta