Franja

Zadetki iskanja

  • jer vez.
    1. ker: vuk vije jer ga rda bije; u nesreći sam se obratio prijatelju jer od njega vazda očekujem pomoć
    2. kajti: nemoj više tu da se zadržavaš jer prijeti ti velika opasnost
  • kàda, kȁd
    I. prisl.
    1. kdaj: kad si došao, kada se završava školska godina; nisam vjerovala da ću te još kada vidjeti
    2. kdaj pa kdaj: on jedva kad zaviri u sobu
    3. sedaj ... sedaj ...: Marija joj kradom odnosi kad mlijeka kad meda u saću
    4. kadar: ne govori kada ne znaš
    II. vez.
    1. ko: to je bilo onda kada smo se borili na Prenju
    2. če: kad je čovjek pametan, lako je s njim
    3. da: kad bih umro!
    4. ker: slušaj kad ti otac kaže
    III. imati kad utegniti: ja nemam kad da vas posjetim
    IV. kada bilo, kad bilo, kada mu drago, kad mu drago kadar koli: možeš doći kada bilo, kada mu drago
    V. kad god kadar koli: kad god došao, dobro došao; kadgod kdaj: dodi mi kadgod u posjete pridi kdaj na obisk
  • kȁko, kàko
    I. prisl.
    1. kako: kako se zoveš?
    2. kakor: kako kome napiješ, onako će ti i otpiti
    II. vez.
    1. kakor: govorite pošteno, kako srce srcu zbori
    2. da: ona izade da svima javi kako je umrla baka
    3. kakor hitro: kako me ugledao, on mi pride
    4. ker: kako su svi poznavali problem, mogao sam odmah preći na stvar
    III. kako bilo kakor koli: gledaj da mu se kako odužiš; kako god kakor koli: treba to kako urediti; kako kad kadar koli: dodi ti kako; kako mu drago kakor koli: možeš napisati kako; kakogod
    1. kako: nema nade da bi to moglo postati kako drukčije
    2. morda: kad si Crnogorac, da ne poznaješ kako Maksima Crnojevića
    3. kakor tudi: Boka je zemlja zdrava kako Hercegovina
  • nachdem potem ko, po; (weil) ker; je nachdem kakor kdaj
  • parce que [pars(ə)k(ə)] conjonction (zato) ker; familier zato

    Pourquoi? - Parce que. Zakaj, Zato.
  • perché

    A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
    perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

    B) cong. (zato) ker; (zato) da

    C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
    non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju
  • perciocché cong. knjižno (zato) ker
  • pès psá (e) m pas, kučak, kucov, ker: pes laja, renči; dražiti psa; popadljiv lovski pes
    lovački pas; pes čuvaj
    pas čuvar; pes volčjak
    pas vučjak; pes podganar
    pas štakoraš; sledilni pes
    pas sljednik (sled-); pes ptičar; črni pes
    garov; pes sive barve
    zeljov; lačen kot pes
    gladan kao pas; še pes ga ne povoha
    nitko, niko za njne mari; gledata se kakor pes in mačka
    gledaju se kao pas i mačka; vem, kam pes taco moli
    znam kuda to smjera, šiba, gada; ozmerjati koga kot psa
    izgrditi koga na pasja kola, na pasje ime; laže kot pes teče
    užasno laže; zebe me kot psa
    veoma mi je hladno; zvoniti psu
    sjedeći (sed-) na stolici, na klupi pustiti prekratkim nogama da se klate; naj se pes obesi
    kud puklo da puklo; pokopali so ga kot psa
    sahranili su ga bez ceremonija; danes z betom, jutri s pesom (psom)
    danas živjeti (-ve-) rasipno, sutra siromaški; izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese; Veliki pes
    Veliki pas; prerijski pes; leteči pes
    leteći pas, letipas, Pteropus vampirus; morski psi zool.
    ajkule, Selachoidei
  • pòčem
    I. prisl. morda: počem je istina
    II. vez. ker: počem vidje, po tom i poznade
  • poiché cong. (dato che, per il fatto che) ker
  • porque ker; da, da bi

    lo hizo porque sí napravil je to iz trme
  • pȍšto
    I. vez.
    1. ko: pošto smo svršili posao, mi smo otišli kući
    2. ker: ne mogu da kažem pošto ne znam
    II. prisl. po čem: pošto su pilići; onaj kome oružje treba, ne pita pošto je nego plaća svaku cenu
  • pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

    c'est pour cela que zato
    mot pour mot beseda za besedo
    œil pour œil oko za oko
    pour affaires poslovno
    pour ainsi dire tako rekoč
    pour votre bien v, za vaše dobro
    pour de bon resnično, zares, pristno
    pour le cas où v primeru da
    et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
    pour ce qui me concerne kar mene tiče
    pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
    pour lors v tistem primeru, takrat
    pour moi kar mene tiče, z moje strani
    pour le moins najmanj
    pour le moment trenutno, za zdaj
    pour peu que če le količkaj
    pour le plaisir za zabavo, za šalo
    pour que da, da bi
    pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
    pour cette raison iz tega razloga
    pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
    pour toute réponse namesto odgovora
    pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
    cinq pour cent pet od sto (5%)
    être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
    il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
    je n'y suis pour rien to ni moja krivda
    c'est du pour (populaire) to ni res
    partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
    passer pour (riche) veljati za (bogatega)
    prendre pour imeti, smatrati za
    le pour et le contre za in proti
  • pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

    pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
    ¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
    ¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
    ¡pues qué! nič za to!
    ¡ea pues! daj! no! na noge!
    ¡venga pues! le daj(te)!
    pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
    ¡pues no! nikakor!
    ¡pues sí! seveda! naravno!
    ¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
    ¡pues bien! daj! no! no torej!
    ¿pues no? kajne?
    Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
    V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili
  • puisque [pɥiskə] conjonction ker, ker že, ker torej

    mais puisque c'est trop tard! toda če je, ko je vendar (že) prepozno!
  • quandō (iz *quām in dō; prim.)

    1. adv.
    a) vprašalno kdaj?, obklej?: v neodvisnem vprašanju: Pl., Ter. idr., quando hoc quisquam audivit? Ci., o rus, quando ego te aspiciam quandoque licebit? H.; v odvisnem vprašanju: Q. idr., non intellegitur, quando obrepat senectus Ci., quaeres, quando iterum paveas H.
    b) relat. kadar, (takrat, kdaj) ko: Pl., L. Andr. ap. Gell., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tum essem natus, quando … Ci., nec mortale sonans, adflata est numine quando iam propiore dei V.
    c) nedoločno (za besedicami si, ne, num) kdaj, nekdaj: ut, si quando auditum sit, prodigii simile numeretur Ci., ne quando liberis bona reddantur Ci., num quando amici novi veteribus sint anteponendi Ci.; okrepljeno: si quando umquam … meminerint L.; abs.: nunc mihi, si quando, valete O.

    2. conj. causalis ker: Pl., Ter., Pac. ap. Non., Varr., V., T., Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., quando me in hunc locum deduxit oratio, docebo … Ci., id omitto, quando vobis ita placet S., quando ita maiores voluerunt H., pro urbe … dimicandum esse, quando Italiam tueri nequissent L.; quando quidem, gl. quandoquidem.
  • quandō-que (posplošen quandō)

    1. adv.
    a) relat. kadarkoli (kadar koli), kadar le, kolikorkrat le: L., Cu., Col., Plin., Petr., Sen. ph. idr., quandoque te in iure conspicis Ci., quandoque ab eādem parte sol iterum defecerit, tum … Ci., indignor, quandoque bonus dormitat Homerus H.
    b) nedoločno α) kdaj, enkrat, prej ali slej, nekdaj (kdaj) ob svojem času (svoj čas): Plin. iun., Suet., Macr. idr., ne quandoque incendium suscitet L., quoad ille quandoque veniat Ci. ep., tu quandoque degustabis imperium T. β) včasi(h), kdaj pa kdaj, od časa do časa (časi ter časi): Sen. ph., Cels., Front. idr., submitti tamen in vicinia urbis quandoque oportebit Col.

    2. conj. causalis ker (že): quandoque hice homines … spoponderunt … , ob eam rem, … hosce homines vobis dedo L. (fecialsko besedilo).

    Opomba: Quandoque = et quando: o rus, quando ego te adspiciam, quandoque licebit … ducere … oblivia … ? H.
  • quā-tenus ali quā-tinus (prim. tenus), adv. (le v odvisnih stavkih)

    1. (krajevno) do kod (dokod), do koder (dokoder), koliko, (v) kolikor: Saguntinis petentibus, ut, quatenus tuto possent, Italiam spectatum irent L., pars, quatenus inhabitari videtur Col.; metaf.: Q., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., incertus, quatenus victoriam exerceret L., quatenus neglegentiā eorum fieri scribis Ci. ep., quatenus sint ridicula tractanda oratori Ci.; abs. tako rekoč subst.: in omnibus rebus videndum est quatenus Ci. gledati na pravo mero, ut nullā in re statuere possimus quatenus Ci.

    2. (časovno) kako dolgo, doklej, do kdaj: animadvertere, quatenus sermo delectationem habeat Ci.

    3. (vzročno) zaradi tega, spričo tega, da, zato ker, ker (že): Col., Plin., Q., Suet., Icti. idr., quatenus virtutem incolumem odimus H., quatinus milites suos fastidiat Iust., quatenus veritati … nusquam locus est, deos testor T., laedere quatenus ipsum non poterat, irascitur illi O.

    4. (namerno) da (s stranskim pomenom načina in mere): Front., Icti., praeceperat ei pater, quatenus moderaretur profusos sumptus Macr.

    5. kako: qui viderit, quatenus de corporibus fugiant Lact.
  • que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

    es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
    salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
    antes que preden
    luego que brž ko
    ya que puesto que ker, ker že
    ¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
    a menos que razen če
    siempre que če, ako
    que yo sepa kolikor jaz vem
    lo mismo que antes isto kot prej
    más que nunca več kot kdaj koli
    yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
    lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
    uno que otro ta in oni, nekateri
    mal que bien tako tako, srednje
    ¡otro que tal! tu je še eden!
    él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
    volaba que no corria letel je, pa ne tekel
    que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
    tarde que temprano prej ali slej
    corre que vuela teče kot veter
    ¡que entre! naj vstopi! naprej!
    que no lo haré tega ne bom naredil!
    corre que corre kar naprej, neprestano
  • quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

    I. adv.

    1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

    2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le.

    II. conj.

    1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

    2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

    3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

    4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

    5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.