Franja

germinare v. intr. (pres. gērmino)

1. kliti, kaliti:
il seme germina seme klije

2. pren. poroditi se, razviti se, nastati:
i motivi di dissenso sono germinati da incidenti insignificanti razlogi za nesoglasje so se porodili iz nepomembnih incidentov

germinate [džə́:mineit]

1. neprehodni glagol
kaliti, kliti

2. prehodni glagol
pospeševati kalitev

germogliare v. intr. (pres. germoglio)

1. kliti, kaliti

2. brsteti, poganjati

harden [há:dən] prehodni glagol & neprehodni glagol
strditi (se); zakrkniti (se); utrditi (se); kaliti (jeklo)
ekonomija & figurativno okrepiti (se); rasti (cene)

hardened steel kaljeno jeklo
a hardened criminal zakrknjen zločinec
to harden off utrditi

härten strjevati (intransitiv se), trditi (intransitiv se), Technik gasiti, kaliti; eine Stellung: utrjevati, utrditi

intorbidare

A) v. tr. (pres. intorbido)

1. kaliti:
intorbidare le acque pren. loviti v kalnem

2. pren. zmesti, zmračiti; zbegati; vznemiriti, vznemirjati

B) ➞ intorbidare, intorbidarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ intorbido) skaliti se; pren. zmesti se

iskaljívati iskàljujēm
I.
1. kaliti: iskaljivati gvožde
2. ohlajati si: iskaljivati svoj gnjev
II. iskaljivati se znašati se: iskaljivati se na kom

keimen kaliti, kliti (tudi figurativ); figurativ Hoffnung: porajati se; keimen zu razviti/razvijati se v

klìcati -ām kliti, kaliti, poganjati: ovdje pleme moje od Kosova klica

klìjati -ām kaliti, kliti, poganjati: čim semenka tih biljaka počne klijati obrazuje se skrob u onom delu stabaoca koji raste

mútiti mûtim, múti, mȗćāh -āše, aor. mútih mȗtī, mȗćen -a
I.
1. kaliti: mutiti bistru vodu
2. motiti: mržnja muti hladno suđenje
3. mešati: mutiti sapunicu za brijanje
4. motiti, kvariti: mutiti kome radost
5. delati nemir: tu neko muti po državi
II. mutiti se
1. postajati moten, kalen: vino se muti; svijest, svest mi se muti
2. postajati nejasen: vrijeme se muti
3. motiti se: muti mi se u glavi, pred očima

nakaljívati -kàljujēm kaliti: nakaljivati gvožde, željezo

narušávati -rùšāvām, narušívati -rùšujēm kvariti, kršiti, kaliti: narušavati mir

nȉcati nȉčēm
1. poganjati, rasti, kliti, kaliti: svugdje oko nas niče trava; ne niči gdje te ne siju (gde te ne seju)
2. nastajati: tamo sada niču čudni običaji

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.

oţelí -ésc vt./vr. kaliti (se)

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

pomućívati -mùćujēm
1. kaliti
2. motiti
3. mešati

poremećívati -mèćujēm mešati, motiti, kaliti

prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

I.

1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj. —

II.

1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

2. metaf.
a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.