Franja

ko vezn.
1. vremenski, kada, kad: ko boš prišel v Ljubljano, se oglasi pri meni
2. uporedni, kao: ko bi trenil, je bil pred nami
3. uvjetni, uslovni, kad, ako: ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli

Kufe¹, die, (-, -n) vedro, Technik kad

lābrum² -ī, n (iz lavābrum: lavāre)

1. medenica, kopanja, korito, banja, kad(ica), čeber, bečka, beč: culleare Ca., fictilia et lapidea labra (za olje) Col., labrum vocatur a lavatione infantum Isid.; poseb. plávnik = velika kad za maščenje (mečkanje) grozdja: spumat plenis vindemia labris V.

2. jarín = majhen bazen: labra aëna V., marmorea duo labra ante fornicem posuit L., marmoreo labro aqua exundat Plin. iun., unda labris nitentibus instat Stat.

3. velika, ploska medenica v kopeli; uporabljali so jo za poškropitev: Vitr., Ulp. (Dig.), labrum si in balineo non est Ci. ep.; od tod pesn. meton. kopališče, kopel: labra Dianae O.

4. okopni jarek, okop: Aus.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

metrēta -ae, f (gr. μετρητής = „odmerjalec“)

1. metréta, atenska tekočinska mera = 12 χόες (congii) ali 144 κοτύλαι (= 40 l), 3/4 atiškega medimna (μέδιμνος): Col., S., G.; kot ladijska mera sod, tona = 1000 kg: navis, metretas quae trecentas tolleret Pl., plurimus Hispanas mittit mihi nauta metretas Mart. ladijske tovore blaga.

2. nekakšen sod, večja posoda, kad za vino ali olje: oleum si in metretam novam inditurus eris Ca., olivariae Col., hic tignum capiti incutit, ille metretam Iuv.

nāvia -ae, f (nāvis)

1. plovilo iz enega kosa lesa, brod, čoln, ladja: harundinum fissa internodia veluti navia binos et quaedam ternos etiam vehant Mel., unde hodieque aleatores posito nummo opertoque optionem collusoribus ponunt enuntiandi, quid putent subesse, caput, aut navem: quod nunc vulgo corrumpentes naviam dicunt Aur., aut capita aut naviam Paul. Nol., aes ita fuisse signatum hodieque intellegitur in aleae lusu, cum pueri denarios in sublime iactantes capita aut navia lusu teste vetustatis exclamant Macr. (gl. tudi caput).

2. metaf. posoda iz enega kosa lesa, nekak čeber, kad, kopanja: navia est uno ligno exculpta, ut navis, quo utuntur alveo in vindemia Fest.

okoréj pril. kada, kad

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

potém ko vezn. kad: potem ko je bilo prepozno, se je oglasil

prȅsjeka ž (ijek.), prèseka ž (ek.)
1. draga, preseka: tamo desno mora da je ona lijepa šuma s ravnim -ama i starim topolama i vrbama
2. geogr. preseka, planinska soteska
3. kad, sod, v katerem mastimo grozdje

sēria -ae, f velika podolgovata, trebušasta lončena posoda, velik vrč, sod, kad, bečvà (bèčva), čebèr (čèber), banja (za vino, olje, sadje idr.): PL., TER., CA., VARR., L., COL., PERS., LAMP., DIG.

Tenne, die, (-, -en) gumno, skedenj; in der Bierbrauerei: sladovnik, kad

tina ženski spol kad, čeber, brenta, škaf; banja; tekočinska mera (258 l)

tino¹ m

1. agr. (vinska) kad

2. tekstil (barvalna) kad

3. papir snovna kad

4. metal. jašek (pri plavžu)

tino moški spol kad, bedenj

tonel moški spol sod, kad

el vino huele a tonel vino diši po sodu
estar hecho un tonel popolnoma pijan biti

Tonne, die, (-, -n)

1. sod, kad; [Schiffahrt] Schifffahrt Seezeichen: boja; (Mülltonne) smetnjak; figurativ sodček, sod

2. Maßeinheit für Masse: tona

trempoire [trɑ̃pwar] féminin kad, čeber za namakanje

tub¹ [təb] samostalnik
kad, čeber, golida; sod, sodček; vedro; škaf
(= bath tub) kad za kopanje, banja; kopel v banji
zastarelo potilna kopel
navtika neokretna ladja, "škatla"
šport čoln za urjenje v veslanju
mineralogija koš za prenašanje rude, voziček, hunt
sleng prižnica, leca
figurativno debelušna oseba, debelinko

washing-tub pralni čeber
to have a tub (o)kopati se (v banji)

tub [tœb] masculin, anglais kad, čeber, (kopalna) banja; kadna kopel

prendre un tub kopati se v kadi, vzeti kadno kopel