Franja

kòzlić m
1. kozlič
2. koza: kozlić za testerisanje, piljenje drva
3. šport. koza: kozlić kao gimnastička sprava; preskakivati -e
4. kozel: kozlić kao sjedište, kao sjedalo u kočiji za kočijaša
5. tjera baba -e slepilo, privid

Kutschbock, der, kozel

macho moški spol samec (žival); mezeg, kozel, bik; bedak

morueco moški spol kozel, oven

pescante moški spol kozel (kočije); šoferjev sedež

pȑč pr̀ča m, mn. pr̀čevi
1. kozel
2. gl. starmali

scōcca f

1. avto karoserija:
scocca portante šasija

2. (serpa) kozel (na kočiji)

sērpa f kozel (na kočiji)

siège [sjɛž] masculin sedež; stol; figuré sedež (vlade, urada ipd.); kozel (pri kočiji); juridique sodnikov stol, sodišče; parlement sedež; militaire obleganje; familier sedalo, zadnjica; (= siège d'aisances) straniščni sedež

à deux sièges dvosedežen
le siège apostolique, le Saint-Siège sveta stolica
siège avant, arrière, de conducteur sprednji, zadnji, voznikov sedež
siège-couchette (automobilisme) ležalni sedež
siège éjectable du pilote (aéronautique) pilotov izvrgljivi sedež
siège escamotable, rembourré sklopni, oblazinjeni stol
siège de réserve zasilni sedež
siège social sedež (trgovske) družbe
bain masculin de siège sedežna kopel
état masculin de siège obsedno stanje
guerre féminin de siège oblegovalna vojna
le parti a gagné un grand nombre de sièges aux dernières élections stranka je dobila veliko število (poslanskih) sedežev, mest pri zadnjih volitvah
lever le siège (d'une ville) opustiti obleganje (mesta), figuré umakniti se
mettre le siège devant une ville začeti oblegati mesto
prenez un siège! sedite!

strafalcione m

1. huda, groba napaka; kozel

2. pog. šušmar, fušar

ţap -i m kozel
□ ţap ispăşitor espr. grešni kozel

torzone m

1. neuk frater, kozel

2. robatež, kmetavzar; nevednež

tup [tʌp]

1. samostalnik
zoologija oven; kozel
tehnično glava kladiva; oven zabijač

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
naskočiti (ovco) (o ovnu)

Ziegenbock, der, kozel

козлы f pl. kozel (na kočiji); lesena koza;
ружья в к. v piramido postavljene puške

облучок m kozel (za kočijaža)

цап -а ч., kôzel -zla m.

banqueta ženski spol pručica, klop brez naslonila; kočijski kozel; pločnik

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

bjèlōš -òša m (ijek.), bèlōš -òša m (ek.) dial.
1. belolasec
2. kozel z belo dlako