Franja

résa ž
1. mačica: vrbova, maslinova resa
2. anat. jeziček: resa u grlu
3. resa, franža: resa kao ukras na haljinama
4. prašniški cvet, metlica: resa je metlica na vrhu batva u kukuruza; resa u pšenice, u lijeske
5. viseč kožni izrastek na podgrlju koze

takin [tá:kin] samostalnik
zoologija vrsta azijske divje koze

variolous [vəráiələs] pridevnik
medicina kozáv, ki ima koze

zàlice zȁlīcā ž mn. med. črne koze, variola

оспопрививание n cepljenje zoper koze

ameriška brusnica stalna zveza
1. pogosto v množini (plod) ▸ tőzegáfonyaSopomenke: veleplodna mahovnica

2. botanika Vaccinium macrocarpon (grm) ▸ amerikai tőzegáfonya
Ameriške brusnice sadimo v korita, sklede, na skalnjake, med reso, ob ribnike in med ameriške borovnice. ▸ Az amerikai tőzegáfonyát vályúkba, kaspókba, sziklakertekbe, hangák közé, tavak mellé és amerikai áfonya közé ültetik.
Sopomenke: veleplodna mahovnica

anafilaksa samostalnik
medicina (alergijska reakcija) ▸ anafilaxia
Nevarni znaki anafilakse so oteklina grla z oteženim dihanjem (lahko celo zadušitvijo), krč dihal in padec krvnega tlaka s šokom ter s srčno odpovedjo. ▸ Az anafilaxia veszélyes jelei közé tartozik a légzési nehézséggel járó torokduzzanat (esetleg fulladás), légzésszervi görcs és vérnyomáscsökkenés sokkos állapottal, valamint szívleállással.
Sopomenke: anafilaksija

ansambel samostalnik
1. (skupina glasbenikov) ▸ együttes, társulatČlani ansambla lahko igrajo na različne instrumente, toda note morajo imeti enake. ▸ Az együttes tagjai játszhatnak különböző hangszereken, de a kottájuknak egyezniük kell.

2. (skupina plesalcev ali igralcev) ▸ társulat, együttesLeta 2008 se je pridružil solistom baletnega ansambla. ▸ 2008-ban lépett be a balett-társulat szólistái közé.

arašid samostalnik
1. (zemeljski orešek) ▸ földimogyoróNekateri učenci so alergični na arašide, lešnike ali druge oreške. ▸ Néhány diák allergiás a földimogyoróra, mogyoróra vagy más diófélékre.
Sopomenke: zemeljski orešček

2. Arachis hypogea (rastlina) ▸ földimogyoró
Praviloma arašid uvrščamo med stročnice, saj je za oreščke značilno, da imajo le eno jedro. ▸ A földimogyorót a hüvelyesek közé soroljuk, mivel a mogyorófélékre az egy mag a jellemző.
Sopomenke: zemeljski orešček

arbutum -ī, n (arbutus) sad jagodič(ev)ja: Varr., dant arbuta silva V., cum iam glandes atque arbuta sacrae deficerent silvae V.; toda: frondentia capris arbuta sufficere V. mladike jagodičevja (kot krma za koze), (apes) pascuntur arbuta passim V. — Star. soobl. v pl. arbita: Lucr.

biti cepljen proti čemu frazem
1. lahko izraža negativen odnos (o neobstoječi lastnosti) ▸ be van oltva ellene, hidegen hagyja, immunis rá
Njegovi serviserji pa očitno sodijo med tiste, cepljene proti hitrosti, saj je avto pokvarjen že tri leta. ▸ Az autószerelői nyilván azok közé tartoznak, akiket hidegen hagy a sebesség, hisz az autó már három éve lerobbanva áll.
Med nepoučenimi so seveda daleč spredaj Američani, ki so očitno še dodatno cepljeni proti splošni izobrazbi. ▸ A tanulatlanok között persze az amerikaiak viszik a prímet, akik, úgy tűnik, még inkább be vannak oltva az általános műveltség ellen.

2. (neobčutljiv; odporen) ▸ immunis rá, hidegen hagyja, be van oltva ellene
Podobno krasnih obljub smo Slovenci doslej dobili že kar precej, zato bi bili lahko že cepljeni proti lahkovernosti. ▸ Mi, szlovénok már eddig is számos hasonlóan csodás ígéretet kaptunk, így akár már immunisak is lehetnénk a hiszékenységre.
Primorci so že cepljeni proti tej razpravi, saj so jo preštudirali na številnih konkretnih primerih. ▸ A Tengermellék lakosait már hidegen hagyja ez a vita, mivel számos konkrét eset kapcsán foglalkoztak a kérdéssel.

bralec samostalnik
1. pogosto v množini (kdor bere publikacijo) ▸ olvasóBrez dobrih ilustracij otroška knjiga ali revija ne more računati na bralce. ▸ Jó illusztrációk nélkül egy gyermekkönyv vagy folyóirat nem számíthat az olvasókra.
Bralci in obiskovalci našega spletnega portala si lahko ogledate predstavitev kandidatov za občinske svetnike. ▸ Az internetes portálunk olvasói és látogatói megtekinthetik a községi tanácstagjelöltek bemutatkozását.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.

2. (kdor bere; kdor rad bere) ▸ olvasóŠvedi namreč sodijo med najbolj strastne bralce časopisov na svetu. ▸ A svédek ugyanis a világ legszenvedélyesebb újságolvasói közé tartoznak.Pestro in zanimivo napisan tekst bo ob slikah pritegnil tudi tiste, ki niso navdušeni bralci. ▸ A változatos és érdekes szöveg a képek mellett azoknak is tetszeni fog, akik nem lelkes olvasók.
3. (kdor bere drugim) ▸ felolvasó, olvasó
Sicer pa Jure sprejema le tiste povezovalske vloge, v katerih se lahko predstavi kot igralec, in ne zgolj bralec besedila. ▸ Jure egyébként csak olyan feladatokat vállal, amelyekben nem csupán a szöveg felolvasójaként, hanem színészként jelenhet meg.
"Ne govorite glasno, ne kadite in ne smetite," jim v oddaji zapoveduje bralec spremnega besedila. ▸ „Ne beszéljenek hangosan, ne dohányozzanak és ne szemeteljenek” – rendelkezett a kísérőszöveg felolvasója a műsorban.

brouter [brute] verbe transitif muliti (travo), objedati (mladike, listje), pasti se; nepravilno, sunkovito delovati (motor, stroj)

les vaches broutent l'herbe krave mulijo travo
les chèvres broutent dans les rochers koze se pasejo v skalovju
où la chèvre est attachée, il faut qu'elle broute (figuré) treba je živeti ustrezno svojim sredstvom, dohodkom

burska koza stalna zveza
(pasma koze) ▸ búr kercske

cabrío

ganado cabrío koze
macho cabrío kozel

capella -ae, f (demin. capra) kozica, koza: veniunt ad mulctra capellae H., simae capellae V.; capella scite facta et venuste Ci. kipec v podobi koze; pren. Kapela, zvezda v Vozniku, ki vzide 1. maja: Plin., Oleniae sidus pluviale capellae O. — Kot nom. propr. Capella -ae, f Kapela, ime več rim. rodov, poseb.

1. Capella, rim. elegik, Ovidijev sodobnik: clauderet imparibus verba Capella modis O.

2. Statilius Capella Statilij Kapela, rim. vitez v Vespazijanovem času: Suet.

3. Cap. Antistius Kapela Antistij, jezikoslovec (litterator) v Komodovem času: Lamp.

4. Martianus (Marcianus) Minneus Felix Cap. Marcijan Minej Feliks Kapela iz Madavre v Afriki, učeni slovničar v 2. pol. 5. st. po Kr.: Cass. — Od tod adj. Capelliānus 3 Kapelov, kapelski: Mart.

capra -ae, f (caper)

1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.

2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.

3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.

civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizáció
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast