Franja

podbíti -bíjem
1. podbiti, silom utjerati (-ter-) kamenje ispod čega: podbiti železniške pragove
2. dijal. potkovati: podbiti čevlje

pŕga ž
1. ostaci od ocijeđenih, oceđenih uljarica (tikve, suncokreta, maslina i sl.) stisnuti u pogaču
2. usitnjeno kamenje pomiješano (-meš-) s ilovačom i krečom
3. ovčja ili kozja balega, ovčji, kozji brabonjci
4. dosadan čovjek (-vek-): ti prga prgasta

pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)

1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).

2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.

rubble¹ [rʌbl] samostalnik
drobno kamenje, kršje (od starih, podrtih hiš); lomljenec, gramoz, prodec, grušč, od vode izjedeno ostro kamenje; neobdelan kamen za polnjenje zidov; v grobe kose razlomljena gmota

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

skrílje s škriljasto stijenje, škriljasto stenje, škriljasto kamenje

Steinschlag, der, padajoče kamenje; Verkehrsschild: Kamenje pada!

Steinschlaggefahr! kamenje pada!

stoneman množina stonemen [stóunmən] samostalnik
izdelovalec brusov ➞ cairn
zloženo kamenje kot znak za mejo ali za grob

trahít m (gr. trachs) trahit, mlado eruptivno kamenje

trap² [træp] samostalnik
geologija, mineralogija eruptivno kamenje

tùcāč -áča m kdor drobi kamenje, drobilec: tucač kamenja

valíž m valuci, obluci, vodom zaobljeno i uglačano kamenje

бут m stavbno kamenje; kamniti temelji

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)

1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.

2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.

Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.

asperitās -ātis, f (asper)

I. v pravem pomenu (s tipanjem občutena) hrapavost, grapavost, neravnost: montium Varr., viarum Ci., L., loci S. ali locorum S., L. neprehodnost, omnes asperitates supervadere S. premagati vse ovire, asperitas saxorum Cu. ali asperitates saxorum Ci., Arn. robatost kamenja, robato kamenje, asperitas faucium ali samo asperitates Plin. kosmato grlo, hripavost, asperitas oculorum Sen. ph. vnetje oči, vnete oči; negladkost površine pri posodah, ploskoviti relief: vasa anaglypta in asperitatemque excisa Plin. —

II. pren.

1. na telesu občutena ostrost, ostrina: frigoris O., T. ali frigorum T. hud mraz, hiemis T. huda zima; enalaga: asp. loci O. ostro podnebje, ob calorem aut asperitatem S. zaradi... puščobe, asp. aceti, vini Plin. rezkost, aquarum Plin. slanost, vocis Lucr. ali soni T. ostrost, zariplost glasu, oster, zaripel glas, asp. intercolumniorum Vitr. različnost.

2. (o človeku, njegovem značaju in vedenju) ostrost, osornost, grobost, neolikanost, robatost, robustnost: naturae Ci., Stoicorum Ci. trdo, strogo življenje, avunculi N., patris O., artibus ingenuis asperitas fugit O. neolikanost, agrestis H. kmečka preprostost, zarobljenost, Maximini Lamp.; occ. nravstvena surovost, divjost, divjačnost: belli S. ali bellorum Ap. ob vojni (vojnah).

3. (o razmerah) neugodnost, neprilika, težavnost, težava, bridkost, hudina, stiska: in ea tanta asperitate S. ob toliki bridkosti, in his... asperitatibus rerum Ci. navzlic temu neugodnemu položaju.

4. trdnost, trpkost: remedii (odredb) T.; (o govoru) trpkost, pikrost, žaljivost: propter verbi asperitatem Ci. zaradi žaljivega izraza, asp. verborum O. trpke, pikre besede, contentionis Ci., genus orationis cum lenitate profluens sine iudiciali asperitate Ci.

ballista (bālista) -ae, f (gr. *βαλλιστής iz βαλλίζω, βάλλω; prvotno masc. = metalec) metalnica, lučalnica, balista, oblegovalni bojni stroj z napetimi vrvmi in tetivami; z njo so na sovražnika metali kamenje, hlode idr. Balista se prvotno razlikuje od katapulta (catapulta), s katerim so streljali puščice in kopja: ballistae lapidum et reliqua tormenta telorum eo graviores emissiones habent, quo sunt contenta atque adducta vehementius Ci., asseres ballistis missi C., saxa excutere ballistis T., catapultas ballistasque tendere T.; met. izstrelek, iz baliste zalučani kamen, hlod idr.: centenarias iactare ballistas Luc., ballista missa Auct. b. Hisp.; pren.: iam infortunii intenta ballista est probe Pl.