loč|evati1 (-ujem) ločiti unterscheiden (se sich), med … in …: … und … voneinander unterscheiden; differenzieren
jasno ločevati einen klaren Trennungsstrich (zwischen … und … ziehen)
Zadetki iskanja
- ločujoč [ó] (-a, -e) trennend, unterscheidend
jasno ločujoč trennscharf - mànj adv.
1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più
2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi
3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti
4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo
5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro
6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio - medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatimedicinski poseg ▸ orvosi beavatkozásmedicinska oskrba ▸ orvosi ellátásmedicinska oprema ▸ orvosi felszerelésmedicinsko osebje ▸ kontrastivno zanimivo egészségügyi személyzetmedicinski pripomočki ▸ gyógyászati segédeszközökmedicinski instrumenti ▸ orvosi műszerekmedicinski center ▸ orvosi központmedicinski strokovnjak ▸ orvostudományi szakembermedicinska stroka ▸ orvosi szakmamedicinska etika ▸ orvosi etikamedicinsko znanje ▸ orvosi ismeretekmedicinska naprava ▸ gyógyászati berendezésmedicinski poskusi ▸ orvosi kísérletekmedicinske storitve ▸ orvosi szolgáltatásokmedicinska praksa ▸ orvosi praxismedicinski izdelek ▸ gyógyászati készítményPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč
2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosmedicinska znanost ▸ orvostudománymedicinska veda ▸ orvostudománymedicinska doktrina ▸ orvosi doktrínamedicinske raziskave ▸ orvosi kutatásokmedicinski slovar ▸ orvosi szótármedicinska literatura ▸ orvosi szakirodalommedicinska dognanja ▸ orvosi ismeretekPovezane iztočnice: medicinska fakulteta - med junakom in bedakom frazem
(o nastopu česa slabega) ▸ a győztes és a vesztes között
Po drugi strani je jasno, da je v športu razkorak med junakom in bedakom velikokrat zelo majhen. ▸ Másrészt világos, hogy a sportban gyakran nagyon kicsi a különbség a győztes és a vesztes között. - mériti (-im)
A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti
1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole
2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri
3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato
4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà
5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo
6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare
B) mériti se (-im se) imperf. refl.
1. misurarsi, competere
2. gareggiare con - míg1 (-a) m cenno, gesto;
na mig je bilo vse jasno tutto fu subito chiaro
ubogati koga na mig ubbidire ciecamente - misli|ti1 (-m)
1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken
2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!
3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!
4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen
5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf) - mnenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)
1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf
2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher
3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert
4.
ločeno mnenje die Sondermeinung
5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos
6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - očit|en (-na, -no)
1. offenbar, offensichtlich, dokaz: klar
2. (jasno razpoznaven, enoumen) unverkennbar, ersichtlich; (evidenten) augenfällig, evident; (vsem jasen) offenkundig
3. (poudarjen, ki bije v oči) auffallend, auffällig
4. napaka: augenscheinlich, unübersehbar
5.
očitna spoved die öffentliche Beichte
|
postati očiten offensichtlich werden, sich herausstellen - opredeli|ti se (-m se) opredeljevati se sich für/gegen … erklären
figurativno jasno se opredeliti eine klare Front beziehen - osemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ nyolcévesosemletna deklica ▸ nyolcéves kislányosemletni deček ▸ nyolcéves kisfiúosemletna hčerka ▸ nyolcéves lányosemletni sin ▸ nyolcéves fiúosemletni žrebec ▸ nyolcéves csődörGlasbeno pot je začel že kot osemletni deček v cerkvenem zboru. ▸ Zenei pályafutását már nyolcéves kisfiúként a templomi kórusban kezdte.
2. (o trajanju) ▸ nyolcéves, nyolc évig tartóosemletno šolanje ▸ nyolcéves oktatásosemletni mandat ▸ nyolcéves mandátumosemletna vladavina ▸ nyolcéves uralkodásosemletna prepoved ▸ nyolcéves tilalomosemletna zaporna kazen ▸ nyolcéves börtönbüntetésOb tej odločitvi prizivnega sodišča je postalo jasno, da osemletna preiskava ni odkrila niti motivov zločina. ▸ A fellebbviteli bíróság e döntésével világossá vált, hogy a nyolc évig tartó nyomozás még a bűncselekmény indítékait sem tárta fel.
Leta 1869 je Avstroogrska sprejela zakonodajo, ki je uvedla osemletno obvezno šolanje. ▸ 1869-ben az Osztrák–Magyar Monarchia elfogadta a kötelező nyolcéves oktatást bevezető törvényt. - otipljív tangible, palpable, réel, manifeste, évident
otipljiv dokaz preuve ženski spol tangible (ali réelle, manifeste, évidente)
otipljiva resničnost réalité ženski spol tangible
otipljiva ugodnost avantage moški spol réel (ali palpable)
otipljivo (jasno) komu kaj pojasniti (figurativno ) faire toucher quelque chose du doigt à quelqu'un
otipljivi rezultati résultats
rnpl évidents (ali tangibles) - pa and; but, however
pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so... - pisánje (-a) n
1. scrittura, lo scrivere; stesura; compilazione; dettato:
njegovo pisanje je izbrano in jasno il suo è un dettato elegante e chiaro
pisanje pripomb postillatura
2. scritti, scritto, testo - plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástkrznen plašč ▸ szőrmekabát, szőrmepalástusnjen plašč ▸ bőrkabátponošen plašč ▸ kopott kabátobleči plašč ▸ kabátot húz, kabátot felveszogrniti plašč ▸ kabátot terít magáranositi plašč ▸ kabátot hord, kabátot viseloblečen v plašč ▸ kabátba öltözöttzavit v plašč ▸ kabátba burkolózik, palástba burkolózikrokav plašča ▸ kabátujjžep plašča ▸ kabátzsebplašč s kapuco ▸ kapucnis kabátPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč
2. (prekrivna plast) ▸ köpenykislinski plašč ▸ savköpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.obdati s plaščem ▸ köpennyel bevonKorito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.jeklen plašč ▸ acélköpenyPeč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč
3. (pri kolesu) ▸ abroncsplašč kolesa ▸ gumiabroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč
4. geometrija (ploskev) ▸ palástplašč stožca ▸ kúp palástjaplašč valja ▸ henger palástjaPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.ploščina plašča ▸ palást területe
5. (o krinki) ▸ lepelnadeti si plašč česa ▸ valami leple alattodvreči plašč česa ▸ eldobja valami leplét, leveti magáról valami leplétLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.skrivati se pod plaščem česa ▸ valami leple mögé bújikJasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.
6. (o zavetju) ▸ lepelplašč anonimnosti ▸ névtelenség lepleNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.zaviti se v plašč česa ▸ valami leple mögé bújikLahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.
7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč
8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi. - polarni sij stalna zveza
(svetlobni pojav) ▸ sarki fény
Če bo nebo takrat jasno, bo mogoče v Severni Evropi spremljati polarni sij. ▸ Ha akkor tiszta lesz az égbolt, Észak-Európában meg lehet figyelni a sarki fényt. - ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolponazoriti razliko ▸ különbséget szemléltetponazoriti stanje ▸ helyzetet szemléltetponazoriti trditev ▸ állítást illusztrálponazoriti razmere ▸ körülményeket szemléltetponazoriti s podatki ▸ adatokkal szemléltetponazoriti s številkami ▸ számokkal illusztrálponazoriti z besedami ▸ szóban illusztrálponazoriti z modelom ▸ modellel szemléltet, modellel ábrázoldobro ponazoriti ▸ jól szemléltetslikovito ponazoriti ▸ szemléletesen illusztrálponazoriti s sliko ▸ képpel illusztrálponazoriti na sliki ▸ képen szemléltetgrafično ponazoriti ▸ grafikusan ábrázolponazoriti s primerom ▸ példával szemléltet, példával illusztráljasno ponazoriti ▸ világosan szemléltetpraktično ponazoriti ▸ gyakorlatban szemléltetponazoriti s primerjavo ▸ összehasonlítással szemléltetponazoriti na primeru ▸ példán szemléltetRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját. - popólnoma absolument, à fond, complètement, entièrement, intégralement, en entier, radicalement, parfaitement, pleinement, de toutes pièces, sans partage, totalement, tout à fait, de part en part, de fond en comble, de (ali en) tout point
popolnoma je izgubljen il est entièrement (ali totalement, irrémédiablement) perdu
popolnoma izmišljen inventé de toute pièce
popolnoma nič absolument rien, rien de rien
popolnoma ozdravljen totalement guéri
popolnoma pijan complètement (ali totalement) ivre
popolnoma zaseden complet
popolnoma se strinjati être tout à fait (ali entièrement) d'accord (avec quelqu'un)
to je popolnoma jasno cela saute aux yeux
to je popolnoma napačno c'est absolument faux