ἀνα-βάτης, ου, ὁ, poet. ἀμβάτης 1. kdor je kam splezal, jahač, jezdec. 2. voznik, voditelj slonov.
ἐλατήρ, ῆρος, ὁ ἐλάτης, ου, ὁ (ἐλαύνω) ep. poet. gonjač, poganjač, voznik, jahač.
ἐπ-εμβάτης, ου, ὁ poet. jezdec, jahač, voznik.
ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.
πλήξ-ιππος 2 ep., dor. πλάξ-ιππος (πλήσσω) ki biča konje, krotilec konj, jezdec, jahač.