Franja

raff [ræf] samostalnik
(= riffraff) izmeček, izvržek; izprijenec; sodrga
narečno (kup) smeti, odpadki, nesnaga

rebut [rəbü] masculin izmeček, izvržek; odpad(ek); nedostavljiva pošiljka

au rebut nedostavljiv (pošta)
rebut du peuple sodrga
rebut de la société, du genre humain izmeček človeštva
marchandise féminin de rebut ceneno blago (roba)
meubles masculin pluriel de rebut pohištvo za odpad
détruire les rebuts uničiti nedostavljive pošiljke
jeter, mettre au rebut vreči med staro šaro, staro železo

rebút -uri n izmeček, izvržek, odpadek

rejectamenta [ridžektəméntə] samostalnik
množina izmeček, izvržek, škart; izmečki, odpadki, smeti
medicina telesni izmečki, iztrebki; naplavina, obrežna izmetnina

residuum množina residua [rizídjuəm, -djuə] samostalnik
(pre)ostanek; usedlina; gošča; rezidij; izvržek, sodrga

riff-raff [rífræf]

1. samostalnik
izvržek, izmeček; sodrga, drhal, izmeček človeške družbe, lopov

2. pridevnik
manjvreden

rifiuto m

1. odklonitev, odklanjanje; zavrnitev, zavračanje; odbijanje:
opporre un reciso rifiuto odločno zavrniti

2. ostanek; ekst. izvržek, izmeček:
acque di rifiuto izplake
merce di rifiuto škart, izvrženo blago

3.
rifiuti pl. smeti

rogaton [rɔgatɔ̃] masculin, vieilli, familier stara šara, krama; izvržek; pluriel ostanki jedi

dîner de quelques vieux rogatons večerjati nekaj starih ostankov

rummage [rʌ́midž]

1. samostalnik
premetavanje, iskanje; (carinska) preiskava, preiskovanje
arhaično zmešnjava, zmeda
trgovina odvrženo blago, izvržek, ostanki

rummage sale prodaja ostankov, obležanega blaga; dobrodelni bazar

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
premeta(va)ti, iskati, preiskovati, riti

to rummage about, to rummage up izvleči, potegniti (iz)

schiuma f

1. pena:
bagno di schiuma peneča kopel
avere la schiuma alla bocca pren. pobesneti

2. pren. izmeček, izvržek

3. miner.
schiuma di mare morska pena, sepiolit, stiva

scum [skʌm]

1. samostalnik
(umazana, nečista) pena; izmeček, izvržek, odpadek
tehnično žlindra, troska
figurativno usedlina, gošča
figurativno pridanič, ničvrednež, izprijenec, izgubljenec

the scum of society (of the earth) izmeček družbe (človeštva)

2. prehodni glagol
(po)snemati umazano peno; obrati; odstraniti žlindro iz staljene kovine
neprehodni glagol
delati (narediti) peno, (na)peniti se, pokriti se s peno

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

sweeping [swí:piŋ]

1. pridevnik (sweepingly prislov)
ki se tiče pometanja
figurativno poln poleta, zanosen; obsežen, prostran; daljnosežen; splošen, absoluten; radikalen, temeljit; velik (uspeh); silovit (veter)

a sweeping measure radikalen ukrep
to speak too sweepingly govoriti presplošno, preveč generalizirati

2. samostalnik
pometanje
množina smeti; (zaničljivo) izvržek, sodrga

the sweeping (of the gutter) figurativno izmečki (gošča) družbe

škȁrt m (it. scarto) izvržek, izloček: škart u proizvodnji; pred regrutskom komisijom odbačen kao škart

tea leaf [tí:li:f] samostalnik
čajni list
množina čajna usedlina, gošča
figurativno izvržek, izloček, škart

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)

trumpery [trʌ́mpəri]

1. samostalnik
stvar brez vrednosti, plaža, šund, kič; (cenen) okras; izvržek, ropotija stara šara
figurativno mlatenje prazne slame, čvekanje, besedičenje, besedno lepotičje

2. pridevnik
ki je brez vrednosti, reven, beden; brezpomemben; puhel, ničev, frazerski

trumpery arguments ničevi argumenti
trumpery furniture neokusno pohištvo

waster [wéistə] samostalnik
zapravljivec, razsipnik, potratnež
pogovorno pridanič, fičfirič, ničvrednež, malopridnež; uničevalec, opustoševalec; tisto, kar povzroča izgubo
ekonomija slab primerek, slabo blago (roba); izvržek; odpadek; slab, neuspel uliv; odrezek, odpadek pločevine

wastrel [wéistrəl]

1. samostalnik
ekonomija slab vzorec (primerek); slabo, nič vredno blago (roba); odpad, izvržek; zapravljivec; pridanič, ničvrednež; postopač; zapuščen, izgubljen otrok, najdenček; cestni pobalin; neobdelana zemlja; občinska zemlja

2. pridevnik
odpaden; izčrpan, shujšan, shiran, slaboten (žival)