Franja

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

naught¹ [nɔ:t] samostalnik
ničla
arhaično nič

to bing (ali come) to naught uničiti, pogubiti, propasti, izjaloviti se
to care for naught za nič ne marati, ne meniti se za nič
to set at naught puščati vnemar, omalovaževati
all for naught vse zaman

nothing² [nʌ́ɵiŋ] samostalnik
nič
figurativno ničevost, malenkost, niče
množina nepomembnosti, prazno govoričenje

for nothing zaman, zastonj
not for nothing ne zastonj, ne brez razloga
good for nothing za nobeno rabo
next to nothing skoraj nič
nothing but samo
nothing at all sploh nič
sleng nothing doing od tega ne bo nič
nothing else than nič drugega razen
nothing if not courageous zelo hraber
that's nothing nič ne de, nič ne pomeni
that's nothing to you to se ne tiče
there's nothing to it to je čisto preprosto
there's nothing in it ni res, ni važno
there's nothing for it but to ni alternative, ne preostane nič drugega
to feel like nothing on earth počutiti se kot uboga para
nothing like nič boljšega od
nothing like leather vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imaš
to make nothing of ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževati
I can make nothing of čisto nič ne razumem
to make nothing of doing storiti brez obotavljanja
to say nothing of kaj šele, da ne rečem
to come to nothing izjaloviti se
to dance on nothing biti obešen, viseti
to fade away to nothing razbliniti se
to have nothing to do with it ne imeti nič opraviti s tem
a mere nothing malenkost
neck or nothing na kocki, vse ali nič
nothing short of popolnoma, popolno
no nothing čisto nič
nothing to speak of nevažno
soft nothings čebljanje zaljubljencev
the little nothings of life življenjske ničevosti
nothing venture nothing have kdor nič ne tvega, nič ne dobi
all to nothing popolnoma, v največji meri

nought [nɔ:t] samostalnik
nič, ničla

to bring to nought uničiti, pokvariti
to come to nought izjaloviti se
figurativno to set at nought prezirati, zasmehovati
noughts and crosses otroška igra na kockastem papirju

phut [fʌt] samostalnik & prislov
pok

pogovorno to go phut izjaloviti se, razpasti, počiti

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

resultado moški spol izid, rezultat, uspeh

sin resultado brez uspeha, brez koristi
dar (buen) resultado posrečiti se; obnesti se
dar mal resultado ne se posrečiti, spodleteti, izjaloviti se, razočarati
dar resultado contrario dati nasproten rezultat
no me da resultado ne izplača se mi
llevar a buen resultado srečno končati

schief

1. poševen; Adverb postrani; schiefe Ebene Physik klanec; schief treten Schuhe: pošvedrati

2. Gesicht, Miene: kisel

3. figurativ Vorstellung, Bild, Vergleich: napačen; auf die schiefe Bahn geraten zaiti na kriva pota; in ein schiefes Licht geraten postaviti se v čudno luč; etwas schief nehmen zameriti; schief gewickelt sein figurativ hudo se motiti, biti v hudi zmoti; schief gehen spodleteti, izjaloviti se, biti narobe; schief laufen razvijati se v napačno smer, spodleteti; schief liegen motiti se, biti v zmoti

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine