Franja

raschiato agg.

1. hripav

2. zamolkel

rasping [rá:spiŋ]

1. samostalnik
rašplanje, piljenje

raspings množina ostružki, opilki; množina ostrižki; drobtine krušne skorje

2. pridevnik
raskav, hrapav; hripav, hreščeč (glas); škripajoč (voz)
figurativno neprijeten, dražljiv

rau hrapav, raskav; Stimme: hripav, raskav; Mensch, Spiel: grob; Weg: neraven; Wind: oster; Klima, Gegend: neprijazen; See: razburkan; in rauen Mengen figurativ na kupe; einen rauen Hals/eine raue Kehle haben biti hripav

rauci-sonus 3 (raucus in sonus) hripavo doneč, zamolklo bobneč, hripav, zahripan, zamolkel, zamolkel glas imajoč, vreščav, škripajoč: raucisonoque minantur cornua cantu Lucr., et partim mutant cum tempestatibus una raucisonos cantus, cornicum Lucr., bombi Cat.

rauco agg. (m pl. -chi)

1. hripav

2. medel, slaboten (glas)

raucous [rɔ́:kəs] pridevnik (raucously prislov)
hripav

raucus 3 (iz *rau̯icos iz ravus hripav; indoev. kor. *rē-, *rā- rjuti, kričati; prim. skr. ruváti, rā́uti, ravati (on) rjove, kriči, rávaḥ, raváthaḥ rjovenje, kričanje, gr. ὠρύομαι, ἐ-ρεύγομαι rjovem, tulim, kričim, ὠρυδόν rjoveče, z rjovenjem, lat. ravis hripavost, ravīre, rabula, rūmor, rudere, rugīre, sl. rjuti, rikati, rukati)

1.
a) hripav, ohripel, zahripan, zahripel: Pl., Ci., Q., Lucr., Pr. idr., vox … rauco de gutture fertur O., vicinia rauca reclamat H. se mu odzivajo sosedje s hripavim glasom, sosedje na vse grlo hripavo kričijo nazaj, rauci causidici, rogatores Mart. zahriplo kričeči.
b) (o pticah) vreščeč, vreščav, rezek, oster: cornix Lucr., raucae palumbes V., rauci cycni V., rauca vox ranarum O., rudens rauco ore asellus O., rauca cicada V. predirljivega (presunljivega, preletečega) glasu.

2. pesn. metaf. zamolkel, zagroben, temen, votel, votloglasen, šumeč, škripav, hripav, raskav, brneč, škrgutav: Mart., Val. Fl., Stat. idr., Hadria H., raucum aes V. = tuba ali ščit, rauca garrulitas picarum O., raucum murmur (sc. undae) V., rauca fluentia V., tympana O., cymbala Pr., rauca bucina, raucus cantus cornuum V., raucum cornu Pr., Lucan.; pl. n. abs.: rauca sonans amnis V. votlošumeča, bučeča, hrumeča, rauca gemere Lucan., Sil. — Adv. raucē hripavo, ohripelo, zahripano, zahriplo, zamolklo, vreščeče, cvileče: sonare Serv., corvus strepitu vocis alias aves rauce ciet Porph.

rauh, rau hrapav, raskav; Stimme: hripav, raskav; Mensch, Spiel: grob; Weg: neraven; Wind: oster; Klima, Gegend: neprijazen; See: razburkan; in rauhen Mengen figurativ na kupe; einen rauhen Hals/eine rauhe Kehle haben biti hripav

rauque [rɔ:k] pridevnik
britanska angleščina (redko) hripav

rauque [rok] adjectif zagrljen (glas); figuré hripav; divji

parler d'une voix rauque govoriti s hripavim glasom

rāvus 3 siv, sivorumen, sivožolt, sivobarven: Luc. fr., Arn., O., mare illud … , quia nobismet ipsis modo caeruleum videbatur mane ravum Ci., oculi Varr., ravi coloris appelantur, qui sunt inter flavos et caesios Fest., ravi coloris orbes (zenice, punčice) Plin., leones, lupa H. sivorumenooki, sivorumenooka.

2. hripav, ohripel, zahripan: Sid.

reedy [rí:di] pridevnik (reedily prislov)
trstnat, porasel s trstjem, poln trstja
poetično narejen iz trsta
figurativno visok, vitek, mršav; slaboten (kot trst); (o travi) trd, grob; (o glasu) piskav, hripav, šibek in tanek

reedy bed postelja, ležišče iz trstja

ronco hripav; škripajoč; bobneč

estertor ronco hropenje

ronquecino ameriška španščina hripav

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

sfiatato agg. pog. hripav

spart -ă (-ţi, -te) adj.

1. razbit, zlomljen, počen

2. hripav

svociato agg. brez glasu, hripav

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

throaty [ɵróuti] pridevnik (throatily prislov)
grlen, guturalen; hripav (glars); debel, zavaljen, debelega vratu (govedo, pes)
figurativno požrešen