Schachen, der, (-s, -) hosta
scrub3 [skrʌb]
1. samostalnik
grmovje, goščava, hosta; stara, izrabljena metla; kratki brki; zakrnel stvor, pritlikavec (žival); zakrnela rastlina
2. pridevnik
zakrnel, kržljav, boren, zaostal
silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)
1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.
2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.
3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).
Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.
spinney [spíni] samostalnik
goščava, hosta; grmovje
šȕma ž
1. šuma, hosta, gozd: četinarske -e gozd iglavcev; bukova šuma
2. veja listavca: donesi malo -e da spirim vatru
3. hosta, gozd, gošča: na poziv Partije otišao je u -u
4. velika množina česa: revoluciju je zamišljao kao uskovitlanu -u pesnica i pušaka
šumárak -rka m
1. hosta, gozd, goščava
2. dial. suho vejevje z listjem
šumàrica ž
1. hosta, gozd, goščava
2. bot. vetrnica, Anemone
taillis [taji] masculin hosta, podrast, mladičje, mlad gozd; goščava
underbrush [ʌ́ndəbrʌš] samostalnik
podrast, grmovje, grmičevje, hosta
Wald, der, (-/e/s, Wälder) gozd (tudi figurativ); hosta; ein Wald von X figurativ cela hosta/goščava X-ov; er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht od samih dreves ne vidi gozda; wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus kot v gozd, tako iz gozda; einen ganzen Wald absägen figurativ smrčati kot za stavo
breuil [brœj] masculin ograjena hosta za divjad
br̀snīk -íka m mlada hosta, ki jo objeda drobnica
buissaie [bɥisɛ] féminin zelenikova hosta
čèstīk -íka m goščava, težko prehodna hosta
čestògorica ž gosta hosta v gorah: zaobišao grabovu -u
mlàdīk -íka m mlada hosta
mr̀čava ž
1. ekspr. gosta temna hosta, temen oblak, črn dim
2. tema, mrak: mrčava u duši
òmār -ára m zimzelena hosta, hosta iglavcev: sakri se u obližnji omar
pànjača ž nizka hosta, ki je pognala iz panjev, štorov na poseki