-
populōsitās -ātis, f (populōsus) množica, množina, gruča, števil(č)nost, obilje, obilica: Sid., deorum Arn., luminum Argi Fulg.
-
populus1 -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)
I.
1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).
2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.
3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —
II. v Rimu
1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.
2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.
3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —
III. meton.
1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.
2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.
3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —
IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.
Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.
-
Pulk, der, (-/e/s, -s/-e) skupina; trop; gruča
-
schiēra f
1. voj. vrsta; četa
2. ekst. krdelo, truma; gruča:
a schiera razporejen, razvrščen:
casa a schiera vrstna hiša
a schiere množično
-
Schwarm, der, (-/e/s, Schwärme) von Bienen, Mücken, Sternschnuppen usw.: roj; von Vögeln: jata; von Leuten: gruča; von Inseln: skupina; figurativ ljubezen
-
strāgēs -is, f (sternere)
1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.
2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!
3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.
-
stuōlo m ekst. krdelo, gruča
-
terrón moški spol gruda, kepa, gruča
terrón de azúcar kocka (kos) sladkorja
a rapa terrón (pop) popolnoma od kraja
-
tùrma ž (lat. turma)
1. turma, taktična enota rimske konjenice
2. truma, skupina ljudi, gruča
3. karavana tovornih živali
-
turma -ae, f (sor. s turba)
1. túrma = konjeniški oddelek, oddelek konjenice, eskadrón (starejše škadron, švadron), desetina ale (āla) = 30 mož: Varr., Ci. ep., V., Hirt., Val. Max., Veg., Fest. idr., nihil sibi ex ista laude cohors (pehota), nihil turma (konjenica) decerpit Ci., equitum turmae L., H.
2. metaf. truma, množica, gruča, tolpa, krdelo, skupina, četa, roj, jata: feminea (Amazonk) O., immanis Titanum turba H., Satyrorum Plin., in turma inauratarum equestrium (sc. statuarum) Ci. ep., turma Gallica O. Izidinih svečenikov.
-
гурт -у ч., grúča -e ž.
-
куча f kup, gruča
-
на́товп -у ч., gnéča -e ž., grúča -e ž., mnóžica -e ž.
-
скопище n zbiranje (ljudi v gručo); gruča, tolpa
-
скопление n zbiranje, kopičenje; gruča
-
штуф m kos rude, gruča
-
chiquillería ženski spol gruča otročadi
-
Kinderschar, die, gruča otrok, kopica otrok
-
kúcāljka ž
1. gruča psov, ki se podijo za psico, ko se goni
2. slabš. vlačuga
-
kúčnica ž
1. gruča psov, ki se podijo za psico, ko se goni
2. pasja hišica