Franja

thunder¹ [ɵʌ́ndə] samostalnik
grom, grmenje, tresk
zastarelo neurje, blisk
figurativno grmenje, hrup
množina gromovit, ognjevit govor

thunders of applause gromovito odobravanje (ploskanje)
in thunder! pogovorno gromska strela!
Jove's thunders strele
blood and thunder pogovorno ki vzbuja živo zanimanje (interes), senzacionalen
a clap of thunder grom, tresk
thunder and lightning grmenje in bliskanje
to steal s.o.'s thunders figurativno izkoristiti orožje (ali prednosti) kake osebe, odvzeti komu adute iz rok, posnemati postopek ali način izdelave kake osebe

tonitrus -us, m (Pl., Acc. fr., Pac. fr., Varr. ap. Non., L., O., V., Ph., Stat., Lucr., Plin., Sen. ph. in poznejši pisci), tonitruum -ī, n (Varr. ap. Non., Plin., Tert., Aug., Hier.; v pl.: O., Sen. ph., Amm., Lact., Tert.), tonitruus -ūs, m (Plin., Hier.); sg. se tvori nav. iz obl. tonitrus; pl. večinoma tonitrua -uum, dat. in abl. tonitribus (tonāre) grom, grmenje, trèsk, treskanje: tonitrum secuti nimbi O., movet (sc. Iuppiter) tonitrūs O., sonat tonitribus aether O., caelum tonitru contremit Pac. fr., tonitru caelum omne ciebo V., tonitru tremescunt ardua terrarum et campi V., humanas motura tonitrua mentes O., tonitruus gentium, fulmen eloquentiae Christianae Hier.

tonnerre [tɔnɛr] masculin grmenje, grom; velik hrup; familier blisk, strela; udarec

coup masculin de tonnerre grom, strela, figuré hud udarec
coup masculin de tonnerre dans un ciel bleu strela z jasrtega (neba)
tonnerre d'applaudissements viharen aplavz
(familier) fille féminin du tonnerre kolosalno dekle
(familier) le tonnerre est tombé tout près d'ici strela je udarila čisto blizu
(mille) tonnerre(s)!, tonnerre de Dieu! gromska strela!
du tonnerre (familier) kolosalen

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.

tumultus -ūs, m (tumēre)

1. razburkanost naravnih sil in elementov = vihar, vihra, nevihta, bučanje, hrumenje, bobnenje, pok, pokanje, tresk, treskanje, grom, grmenje; pesn.: corpus mortale tumultus (groma) non tulit aetherios donisque iugalibus arsit O., tremendo Iuppiter ipse ruens tumultu H., quanto trepidet tumultu Orion H., tumultus (bučanje) maris Sen. tr., pelagi Lucan.

2. occ. vojni hrup, vojni trušč, vojna nevarnost, vojna vihra, vojna, izbruh vojne, spopad, vstaja, upor, revolt, tumúlt: in bello ac tumultu Ci., tumultus Gallicus Ci., Germanicus T., nemini expedit in Siciliā tumultum commoveri Ci., tumultum praebere L. ali movere H. ali facere S., omnia tumultu Romae implere L., conflare gladiatorum ac fugitivorum tumultum Ci., tumultum comprimere, sedare L., tumultum esse senatus decrevit L. senat je dal razglasiti, da je izbruhnila vstaja, tumultus Cinnanus N., servili tumultu C., nata in vanos tumultus gens L., cohortes tumulti (gl. opombo spodaj) causā conscripserat S.

3. metaf. hrup, trušč, hrum, hrušč, hrumenje, zmešnjava, beganje, zmeda, nemir, vrvež, razburjenje, vznemirjenje, upor, revolt, tumúlt: tumultum inicere civitati Ci. vznemiriti, initium repentini tumultus factum est ab Ambiorige C., tumultus e castris in urbem penetrat L., cum omnia terrore ac tumultu streperent L., tumultus conticescit L., per tumultum ac trepidationem agi L., tumultus verborum T.

4. vpitje, vrišč, zmeda, zmedenost, mešanje, kopičenje: sermonis Plin. jecljanje; pesn. nemir, nemirnost, zbeganost, razdraženost, razvnetost ipd.: tumultus mentis H., Lucan. dušni (duševni) nemir, zbeganost, razdraženost; prim.: pectora pulsata tumultu Petr.; stomacho tumultum ferre H. (raz)dražiti želodec, mihi bilem vestri movere tumultūs H. vaše razgrajanje, cui lapis (= marmor) curae est urbisque tumultus Tib. strah, da se ne bi zrušile hiše.

Opomba: Stlat. heterocl. gen. sg. tumultī: Acc. fr., Afr. fr., Enn. fr., Pl., Ter., S.

tuōno m

1. grom:
tuoni e fulmini! gromska strela!
avere una voce di tuono pren. imeti zelo močen glas, grmeti

2. ekst. grmenje (topov)

tùtljevina ž bobnenje, grmenje: tutljevina topova

tùtnjava ž, tùtnjavina ž bobnenje, grmenje: tutnjava topova

whang [wæŋ]

1. samostalnik
pogovorno bobnenje, grmenje; udarec

2. prehodni glagol
narečno udariti, tepsti, lopniti
neprehodni glagol
bobneti, grmeti

zȕka ž
1. brenčanje: zuka muha
2. grmenje: zuka topova i pušaka
3. bot. srpica

грім гро́му ч., gròm grôma m., grmênje -a s.

гром m grom, grmenje, bobnenje, ropot; strela;
г. гремит grmi;
его громом убило strela ga je ubila;
с громом ropotaje

грохот m

1. treskanje, grmenje, pokanje;

2. veliko rešeto

гул m bučanje, hrumenje, hrup, grmenje

рокот m brenčanje; hrumenje; grmenje

рокотание n brenčanje; hrumenje; grmenje

cannonade [kænənéid]

1. samostalnik
topovsko streljanje, grmenje topov

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
s topovi obstreljevati, bombardirati

cannoneggiamento m voj. topovsko streljanje, topniško obstreljevanje; topovsko grmenje

canonnade [kanɔnad] féminin topovsko streljanje, topovski ogenj, grmenje topov

Geschützdonner, der, grmenje topov