Franja

Zadetki iskanja

  • korálen1 (-lna -o) adj. corallino (tudi ekst.); di corallo; madreporico, corralifero:
    koralni greben banco corallifero, barriera corallina
    pren. koralna usta labbra coralline
  • koraln|i1 (-a, -o) Korallen- (greben das Korallenriff, otok die Koralleninsel, skelet das Korallenskelett)
  • kosiln|i (-a, -o) Mäh- (greben, naprava das Mähwerk)
  • lán botanika flax

    greben, mikalnik za lán hackle
    grebenanje lánú flax dressing
    trilca za lán flax-brake
    predilnica za lán flax mill
  • ledén ice; icy

    ledén, ledeno mrzel ice-cold
    ledéna doba ice age, glacial period
    ledéna kocka (za pijače) ice cube
    ledéna gora iceberg
    ledéna kava iced coffee
    ledéna odeja ice cap, ice sheet
    ledéni pas frigid zone
    ledén obkladek medicina ice pack
    ledén greben ice ridge
    ledéna poljana ice field
    ledéna plošča ice floe
    Severno Ledeno morje the Arctic (Ocean)
    Južno Ledeno morje the Antarctic (Ocean)
    ledéno morje polar sea
    ledéni možje (svetniki) the feasts of Sts. Pancras, Servatius and Boniface, the 12th, 13th and 14th of May, the last cold spring days
    ledéne rože (na oknu) figures made by freezing moisture on a windowpane, frostwork; ice-ferns pl, the tracery on a frosted window
    ledéna sveča icicle
    ledéna stena ice-slope
    ledéna voda iced water, ZDA ice water
    ledéna vrečica medicina ice bag
  • leden|i [é] (-a, -o) Eis- (čok die Eissäule, dan die Eistag, dež der Eisregen, greben der Eisgrat, klin der Eishaken, obkladek der Eisumschlag, pas die Eiszone, plaz die Eisbruchlawine, Eislawine, gmota die Eismasse, igla die Eisnadel, kalota die Eiskalotte, kava der Eiskaffee, megla der Eisnebel, pijača das Eisgetränk, površina die Eisfläche, roža die Eisblume, sveča der Eiszapfen, voda das Eiswasser, kladivo der Eishammer, steklo das Eisglas)
  • lopátičen (-čna -o) adj.

    1. di, della pala

    2. anat. della scapola; scapolare:
    lopatični greben spina della scapola
  • narásti (-rástem) | naráščati (-am)

    A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
    testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
    mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
    napetost je narasla la tensione è aumentata
    cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
    zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
    pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

    B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

    1. (jeziti se) arrabbiarsi

    2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie
  • nósen (-sna -o) adj. del naso, nasale; lingv. nasalizzato:
    nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
    nosni greben, hrbet dorso nasale
    nosni koren radice nasale
    nosni pretin setto nasale
    anat. nosna kocina vibrissa
    anat. nosna školjka turbinato
    nosni obroč nasello, nasiera
    voj. nosni ščitnik nasale
  • obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)
  • petelínji cock (-)

    petelínje bojišče cockpit
    petelínji dvoboj cockfighting, cockfight
    petelínji greben, petelínja roža cock's comb
    petelínje petje cockcrow
    petelínje kikirikanje cock-adoodle-doo
  • petelínji du (de) coq

    petelinji boj combat moški spol (ali bataille ženski spol) de coqs
    petelinji greben crête ženski spol d'un coq
    petelinja kategorija (boksarjev) poids moški spol coq
    petelinje petje chant moški spol du coq
  • petelínov (-a -o) adj. di, del gallo:
    petelinov greben, rep cresta, coda di gallo
  • pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (obesiti) impiccare, appendere

    2. (povesiti) abbassare; chinare:
    pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

    B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
    po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato
  • podvôden subaquatique

    podvodna masaža massage moški spol subaquatique
    podvodni skalni greben écueil moški spol
  • povésiti (-im) | povéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare; chinare:
    povesiti glavo abbassare, chinare il capo, abbandonare il capo sul petto
    povesiti pogled abbassare lo sguardo

    2. redko (obesiti) appendere; impiccare

    B) povésiti se (-im se) | povéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, piegarsi; ammosciarsi:
    cvetje se poveša i fiori si ammosciano
    pren. greben se mu je povesil gli si è abbassata la cresta
    pren. nos se mu je povesil ha fatto il naso lungo, ha messo il muso
  • priobaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer-
    priobalni koralni greben das Saumriff
  • pritísk (-a) m

    1. pressione:
    pritisk na tipko pressione del tasto
    odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
    moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

    2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
    pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
    lonec na pritisk pentola a pressione
    med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
    greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
    teh. osni pritisk pressione assiale
    fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
    pritisk na blato bisogno di defecare

    3. pren. pressione:
    upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
    šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
    šport. pritisk na pedal pedalata
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • razpenjen [é] (-a, -o) schaumbedeckt, (vrel) kochend
    razpenjen greben na valovih: der Schaumkamm, die Gischt
    figurativno človek: wutentbrannt