Franja

Grat, der, (-s, -e) greben, raz; (Kante), Typographie: rob; (Dachgrat) sleme, strešni greben; Technik brada, zarobek; auf dem Blech: srh

Gräte, die, srt, ribja kost; auf Kochen: greben

grebènāljka ž greben, mikalnik, gradaše

grédelj -dlja m
1. vreteno: gredelj mlinskega kolesa
2. gredelj: gredelj kot del pluga
3. kobilica broda, čamca: ladijski gredelj
4. greben: nosni gredelj

Hahnenkamm, der, greben, petelinova roža; Pflanzenkunde grivica, celozija; Pilz: rdeča griva

hȍbēr -era m greben: gorski, pijetlov, petlov hober

hr̀bat hr̀pta m, mn. hr̀ptovi, hr̀bat hr̀bata m, mn. hr̀bati
1. hrbet: boli me hrbat; svinjski, srneći hrbat
2. hrbet, greben: planinski, gorski hrbat
3. hrbet ima hrbat i knjiga, val, talas, ruka

hŕbet -bta i hrbèt -bta m
1. hrbat, leda: upogniti, vzravnati hrbet; konjski, mačji hrbet; plavati na -u; kazati komu hrbet; obrniti se s -om k steni
2. hrptenjača: zlomiti si hrbet
3. hrbat: hrbet knjige, roke
4. teliće, tilut, hrbat: hrbet noža, sekire, žage, sablje
5. poledina: hrbet menice
6. hrbat, greben: gorski hrbet; val me nese na svojem -u; pokazati komu hrbet
okrenuti kome leđa

hûhor m, hȕhor m greben, petelinova roža: pijetao, petao s jakim -om na glavi

humerus, pravilno umerus -ī, m (iz *omesos, sor. z gr. ὦμος)

1. nadlaktna kost, nadlahtnica: Cels.

2. nadlaket, nadlahti (fem. pl.), rama, ramena, pleča: Plin., Val. Fl., T., Amm. idr. demissis umeris esse Ter., umerum onerare pallio Ter. = plašč nase deti, ogrniti se z njim, sagittae pendebant ab umero Ci., cum (Milo) humeris sustineret bovem Ci., puerum in umeros suos efferre (vzdigniti) Ci., aliquem umeris subire V. koga na rame vzeti, oprtati ga, umeris portare aliquid H., Cu., aliquid umeris ferre O., ex (h)umeris armi fiunt O., umeris extare altis V., os umerosque deo similis V., (h)umerus laevus Cu., Aur., dexter Pr., Q., umeri fortes, languentes V., candidi H., insignes Stat.; pren.: tota comitia umeris suis sustinere Ci., vix haec … nixa in omnium nostrum humeris cohaerebunt Ci., versate diu, quid ferre recusent, quid valeant umeri H., nec dii sierint, ut … regni fastigium in istos humeros ruat Cu., quam bene humeris tuis sederet imperium Plin. iun.

2. occ. (pri živalih) lopatica, plečnica: vires umerorum (namreč govejih) Ci., umeri apri V., (gallorum) Col.

3. metaf. o rami podobnem srednjem delu kake reči, npr. dreves, trt hrbet, hrbtišče: Col., Plin., gorá, dežel idr. greben, hrbet, sleme: Plin., Stat.

iuba -ae, f (sor. z iubeō, gl. iubeō)

1. griva: Cat., equus iubam quatiens Ci., equum alacrem laetus adspexit, cuius in iubā examen apum consederat V.; metaf.: luduntque iubae per colla, per armos V. (o človeških laseh), quomodo excandescunt, si ex iubā sua decisum est Sen. ph. (o kosmatem pasjem vratu): Val. Fl.; tudi o petelinovem čopu: Col.; o repu zvezde repatice, ki so jo imenovali pogonias (πωγωνίας): Plin.; o drevesnem listju: Plin., illam (orationem) tori et quasi iubae decent Plin. iun.

2. meton.
a) (kačji) greben: iubae sanguineae exsuperant undas V.
b) čeladna griva, čeladni greben: oritur caedes Graiarum errore iubarum V.

iugum -ī, n (k iungō; prim. gr. ζυγόν = got. juk, sl. igo)

I.

1. jarem, igo (na vratu vprežene živine): nos quibusdam bestiis iuga imponimus Ci., iuga tauris solvere V., demere H., iugum asinarium Cat., crebra iactatione cervicum iugum excusserant Cu.; o konjih: equi iugum quatere coeperant Cu., equi colla iugo eripiunt O., frena fert iugo (equus) V., demere iuga equis O.; o drugih živalih: tigres iugum collo trahentes H., leones iugo subdere Plin.

2. metaf. jarem = dolžnost: subtrahis effracto tu quoque colla iugo? O., ferre iugum pariter dolosi amici H. ki več nočejo nositi istega jarma; occ.
a) zakonski jarem: nondum subacta ferre iugum valet cervice H., Venus diductos iugo cogit aëneo H., alicui iugum imponere O., iugum ferre Pl., paulatim sub iuga colla dare Tib., eripere turpi colla iugo H.
b) suženjski jarem: iugum Macedonum deiecere Cu., fortunae iugum pati Cu., cuius a cervicibus iugum servile deiecerant Ci., servitutis iugum depellere Ci., iugum accipere L., Samnitium iugum subire T., alicuius ferre iugum H., iugum exuere L., iugo se exuere L., servitiis grave iugum demere L., aliena arva iugo premere V. „podjarmiti“, recipere imperii iugum Vell., iugum excutere Plin. iun.
c) jarem, narejen iz treh sulic v podobi Π, skozi katerega so morali iti premagani sovražniki v znak suženjstva: legionibus nostris sub iugum missis Ci., tudi sub iugo mittere, emittere L. izpod jarma spustiti, sub iugo abire L. biti spuščen izpod jarma; pren.: calamitates terroresque mortalium sub iugum mittere Sen. ph. premagati.

3. metaf. vprega: immissis iugis lora concussere aurigae V.; od tod meton. voz: Sil.; sploh dvojica, par: impiorum Ci. (Antonij in Dolabela), aquilarum Plin. —

II. jarem = prečnica, ki veže dve stvari

1. tkalsko vratilo, navoj: tela iugo vincta est O.

2. igo na ojesu: iugum (plaustri, temonis) Cu., L., Varr., Iust.

3. Tehtnica ali Polnočnica (ozvezdje): Sen. tr., Romam, in iugo cum esset luna, natam esse dicebat Ci.

4. veslaška klop, brv: animas, quae per iuga longa sedebant, deturbat V.

5. jarem, (gorsko) sleme, (gorski) greben: mons factus Atlas; iuga sunt umeri, caput cacumen O., summum iugum montis C., omnes eius iugi colles C., iugo circummissus in verticem collis evasit L., iugum Alpium L. alpsko pogorje = Alpe, iuga Tauri L., Pyrenaei iuga S., continentia iuga L., nive perenni (večnim) obruta iuga Cu., dorsum esse eius iugi aequum Ci., ut mutato itinere iugis Octogesam perveniret C., in immensis qua tumet Ida iugis O.; sinekdoha vrh, gora: in quibus es venata iugis? O., bacchata iugis Naxos V.

Kamm, der, (-/e/s, Kämme) glavnik; auf Knochen, bei Bergrücken, Wellen, Eidechsen: greben; beim Hahn: greben, roža; Fleischstück: vratina; Holzverbindung: sedlo; (Flachstrickmaschine) ploski pletilnik; Technik Metallurgie zob; über einen Kamm scheren enačiti, obravnavati enako; jemandem schwillt der Kamm (komu) raste greben

kléč -i ž greben, hrid, litica u moru, školj: po klečeh; koralna kleč

lappet [lǽpit] samostalnik
volan pri obleki, škric, oslec (pri žepu), loputa
anatomija ušesna mečica; greben (ptice); zaščitna ploščica okrog ključavnice

Leiste, die, (-, -n) letev, letva, lata; letvica; (Kamm) greben; (Hautleiste) kožna brazda; Anatomie (Leistengegend) dimlje; an Knochen: letva; im Fels: polička, okrajek; Tierkunde Entenschnabel: plojka; Technik tirnica; krajec, krajnik; bei Stoffen: rob tkanine, poroba

liccio m (pl. -ci) tekstil greben, brdo

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

peràjica ž
1. gradaše, mikalnik; greben: perajica za lan, za kudjelju
2. omelo za beljenje