Franja

knur(r) [nə:] samostalnik
vzboklina, grča, grba; lesena krogla (za igro)

knur(r) and spell vrsta igre z lesenimi kroglami

kvíla ž dial. grča: -e na bukvi

kvȑga ž
1. grča: daska bez kvrga; kvrga na drvetu
2. grča, hrga žmula: kvrga na nozi
3. ekspr. grča, korenjak: stara isprobana kvrga
4. klada, mučilna priprava: svezati koga u -u

loupe [lup] féminin povečalno steklo, lupa; grča; populaire lenarjenje, postopanje

examiner à la loupe z lupo ogledovati

nōcchio m (pl. -chi) grča:
i nocchi della schiena pog. rebra

nod -uri

I. n

1. vozel

II. m
□ a face nod (za)vozlati

2. grča

nōdāmentum -ī, n (nōdāre) grča, grčavína: nodamenta truncorum Paul. Nol.

node [nóud] samostalnik
vozel
figurativno zaplet
botanika grča, kolence
medicina bula, oteklina, živčna vozlina
fizika točka najmanjše vibracije
astronomija & matematika sečišče

singer's node vozlič v glasilkah

nodule [nɔ́dju:l] samostalnik
vozelček, grča
botanika kolence
medicina živčni vozel
geologija gruda, gruča

nōdulus -ī, m (demin. nōdus) vozlič: nodulis fimbriarum Ap., contorto nodulo supersedebat aspis Ap.; od tod glavica, kolence, grča na steblu rastline: (sc. scapi) nudantibus se nodulis in faece nigri vini … macerantur Plin.; capilli n. zvitek, svaljek las: dulcem istum capilli tui nodulum Ap.

nodus [nɔdüs] masculin, médecine grča, čvor

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo

nudo moški spol vozel; zanka, petlja, zaplet; grča; pomorstvo vozel, morska milja

nudo corredizo zanka, petlja
nudo gordiano gordijski vozel
echar un nudo zadrgniti, zavozlati
hacerse el nudo kravato si zavezati
bastón de nudos grčavka, gorjača
Ileno de nudos grčav, vejnat

pellaccia f

1. slabš. od ➞ pelle grda, uvela koža

2. pren. grča, odporen, vzdržljiv človek, debelokožec; pren. slabš. prevarant, zvitež

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

ronce [rɔ̃s] féminin, botanique robida; grča, žila (nekaterih vrst lesa); pluriel, figuré težave, nadloge

clôture féminin en ronces artificielles ograja iz bodeče žice

snarl² [sna:l]

1. samostalnik
ameriško, narečno klobčič, vozel
figurativno zmešnjava, zmeda, nered, zaplet(enost), zamotana zadeva, zavozlanje
narečno grča (v lesu)

2. prehodni glagol
(z)mršiti (lase, volno); zaplesti, zmesti
tehnično okrasiti kovinsko vazo z reliefi
neprehodni glagol
zmršiti se, zaplesti se, zavozlati se, skrotovičiti se

svȍrak svôrka m med. izraslina, grča, kondilom

swirl [swə:l]

1. samostalnik
vrtinec, vrtinčenje; lasni vrtinec; burkanje vode, ki ga povzročajo ribe; grča (v lesu)

2. neprehodni glagol
(o vodi) delati vrtince, vrtinčiti se; biti omotičen (o glavi)
prehodni glagol
(o vrtincu) vrteti, vrtinčiti v krogu (kak predmet)